Slovaška lekcija

Grobar evropskega reševalnega sklada EFSF, na katerem temelji sedanji scenarij za reševanje evroobmočja, nima veliko dobrih besed ne za evropske države v težavah ne za njihove nemške, francoske in druge reševalce. Richard Sulik iz slovaške stranke Svoboda in solidarnost, ki je v torek vsaj začasno potopila EFSF, je reševalni sklad označil za pot v socializem in spomnil, da so pri sedanjem polomu evra vehementno sodelovali sami očetje skupne valute. Pravilo o prepovedi vstopa prezadolženih držav ni bilo upoštevano že na začetku, če ne, Grki in Italijani ne bi plačevali z evri, in potem je šlo le še na slabše: »Posamezni maastrichtski kriteriji so bili v prvih desetih letih kršeni 97-krat, pa ni bil nihče niti enkrat kaznovan. Nemčija in Francija sta leta 2004 celo sami razglasili, da jih ne bosta spoštovali.« Po Sulikovem prepričanju bo EFSF skupaj s prakso, da Evropska centralna banka kljub prepovedi kupuje obveznice držav v težavah, pomagal k skupnemu plačevanju grehov zapravljivcev in k nadaljevanju zadolževanja, kar se bo enkrat končalo še slabše kot zdaj.

Slovaška bo, tako verjamejo opazovalci, kljub torkovemu porazu v parlamentu rešila EFSF. Opozicijski socialdemokrati so namreč že vnaprej povedali, da bodo ustanovitev reševalnega sklada podprli v verjetnem drugem glasovanju ter zaradi odločitve premierke Ivete Radičove, da nasprotovanje koalicijskega partnerja poveže z zaupnico svoji vladi, morda tudi prevzeli krmilo v Bratislavi. Slovaška v tem primeru ne bo več evrov enfant terrible. Vodilni evropski politiki pa bodo kljub temu morali ukreniti vse, da bodo enega od očetov slovaškega gospodarskega razcveta postavili na laž.

Njegov črni scenarij se preprosto ne sme uresničiti, evro mora za staro celino ostati gospodarska in civilizacijska pridobitev, kar pomeni, da se mora evroobmočje po gašenju sedanjega nevarnega položaja vrniti k strogemu omejevanju proračunskega primanjkljaja in skupne zadolžitve, po možnosti z avtomatičnimi sankcijami za kršitelje ali pa vsaj skupnim nadzorom. Neodgovorne banke, če bodo še naprej posojale neodgovornim državam, bodo morale to tudi plačati, korupcijo, ki je zaznamovala Grčijo, in ne le nje, pa bodo morali zagrabiti za roge, takoj ko se pokaže.