V čigavem imenu?

Kaj naj si človek misli o drami koroške deklice?

Objavljeno
29. marec 2012 23.47
Olga Cvetek, kronika
Olga Cvetek, kronika
Preprostega odgovora ni, še posebno, ker so zgodbo zaznamovali črno-beli hujskaški opisi zagovornikov interesov tako matere kot očeta, pri čemer so zagovorniki ene in druge strani imeli polna usta koristi otroka. A »skrb« za nesrečno deklico je prerasla v nevarno kriminalno početje ter, kot je razbrati iz policijskih ugotovitev, samopromocijo nekaterih posameznikov in zasebne svetovalnice Akcija!. Oče deklice zdaj pravi, da je bila tudi njegova mati, ki se je z vnukinjo skrivala v tujini, talka svetovalnice. A največja žrtev je prav koroška deklica.

Koliko koroških deklic se še skriva v sistemu, nihče ne ve. Tudi njena kalvarija najbrž ne bo pripomogla, da bi starši v razveznem postopku dvakrat premislili, preden bi začeli umazano vojno za otroka. V bitki za onemogočanje stikov se namreč nekdanji partnerji poslužujejo tako subtilnih manipulacij kot najbolj umazanih prijemov – celo lažne prijave spolne zlorabe ali nasilništva. Sistem, ki je namenjen zaščiti najšibkejših, tako zlorabijo.

V psihologu Maticu Muncu je marsikdo videl človeka, ki lahko naredi veliko dobrega, saj je opozarjal na nepravilnosti in napake, tudi svojih nekdanjih kolegov s centrov za socialno delo. Že na prvi pogled drugačen, kot roker s piercingi, je magnet za množico. A če se bodo policijski sumi potrdili, je v zgodbi o koroški deklici stopil na napačno stran.

Veliko vprašanj je še odprtih, tudi o policijskem in tožilskem delu na začetku tega postopka, zato jih je treba preiskati. Vsekakor pa se moramo vprašati tudi to, v čigavem imenu so se vsi, ki so pomagali skrivati koroško deklico, postavili nad državo in sodne odločbe? V dekličinem prav gotovo ne.