Vodstveni kadri v kulturi

Ljubljana – O modernizaciji javnega kulturnega sektorja govorimo že nekaj let. Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) sicer sporočajo, da pripravljajo celovito reformo tega sektorja, v katero je vključena tudi ureditev javnih zavodov, a nič konkretnejšega. Tako ostaja vprašanje, kako bo prenova vplivala na izbiro vodstvenih kadrov v prihodnosti oziroma kako bi morala biti reforma zasnovana.

V teku je postopek izbire ravnatelja SNG Drama Ljubljana, prihodnje leto bo razpis za direktorja Slovenske filharmonije. Kako ministrstvo oziroma minister gleda na ljubljansko Opero, kjer so v preteklih letih pridelali velik primanjkljaj?

Iz MIZKŠ sporočajo, da zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) dopušča ustanoviteljem javnih zavodov precej široke možnosti pri izbiri modela vodstvene strukture. Mogoče je imenovati tako ravnatelja kot umetniškega vodjo s poslovnim pomočnikom, direktorja zavoda s pomočnikom za umetniško vodenje, navsezadnje tudi upravo. Način si izbere ustanovitelj v ustanovitvenem aktu, ki ureja tudi njihova medsebojna razmerja. Ali bo ministrstvo pri iskanju vodilnih kadrov za kulturne zavode v prihodnosti ubiralo bolj proaktivno vlogo? Začelo iskati primerne kandidate dovolj zgodaj, se poglobilo v njihovo vizijo, nagovorilo sposobnejše? »Ministrstvo daje možnost vsem zainteresiranim kandidatom, da v postopku predstavijo svojo vizijo in program dela institucije. Pri pripravi reforme javnih zavodov s področja kulture bo definiralo tudi njihovo organizacijsko strukturo, pri čemer bo položaj sveta zavoda urejen glede na položaj direktorja oziroma ravnatelja v smeri večje preglednost in učinkovitosti,« pravijo v službi za odnose z javnostjo. Minister in sekretarji, pristojni za to področje, so namreč na dopustu oziroma v tujini.

O ljubljanski Operi izvemo le to, da ministrstvo »pozorno spremlja finančno sanacijo« in bo o nadaljnjih korakih odločalo po prejemu letnega poročila za leto 2011. Spomnimo: ministrstvo (v prejšnji vladi) konec lanskega leta ni sprejelo predloga sveta ljubljanske Opere o predčasni razrešitvi ravnatelja Mitje Bervarja zaradi odklonilnega mnenja neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih zavoda za leto 2010. A do zdaj se ni zgodilo še nič.

Drama čaka ravnatelja

Postopek izbire in imenovanja ravnatelja SNG Drame Ljubljana je trenutno v fazi zbiranja predhodnih mnenj o prijavljenih kandidatih na javni razpis, in sicer se za vodjo osrednje gledališke institucije potegujejo: Ivana Djilas, Mojca Jan Zoran, Boris Mihalj, Miran Ribič in Boštjan Tadel. I z Drame smo izvedeli, da se je strokovni svet že sestal, sejo sveta, ki mora prav tako podati mnenje, pa napovedujejo na začetku avgusta. Akt o imenovanju ravnatelja po zakonu dokončno izda minister, pristojen za kulturo, torej Žiga Turk , ki ga mnenji obeh pristojnih gledaliških organov pri dokončni odločitvi ne obvezujeta.

Enak postopek velja tudi pri izbiri vodje Slovenske filharmonije. To že drugi mandat vodi Damjan Damjanovič. V prvem mandatu ga je potrdila sedanja ministrica za kulturo Andreja Richter, pri drugem minister za kulturo Vasko Simoniti. Po poteku mandata septembra 2013 bo spet kandidiral, je povedal za Delo. Ni pa znano, ali bo imel kakega protikandidata oziroma ali bo sama Filharmonija izbrala svojo strategijo s kandidaturo svojega notranjega člana. Govori se namreč o oboistu Mateju Šarcu, ki je bil nekakšen »notranji kandidat« že prej.

Možne smernice

Majda Širca, nekdanja ministrica, ki je v svojem mandatu pripravljala reformo javnega sektorja v kulturi, vidi problem pri vodenju kulturnih ustanov v majhni kritični masi ljudi, ki to znajo in zmorejo početi. »V tem smislu sem kot ministrica širila možnosti iskanja primernih ljudi tudi zunaj Slovenije, kar pa se bodisi zaradi jezika, domačijskih (ljubosumnih?) dvomov o 'tujstvu' in nefleksibilnem plačilu ni izšlo. Teza, da je najboljši direktor menedžer, ne drži popolnoma. Najboljši je vedno tisti, ki globoko pozna in ljubi področje, ki ga zavod pokriva. Če je s tem poljem strokovno in emocionalno povezan, potem se bo zanj ambiciozno boril in ga razvijal.« Menedžersko znanje po njenem mnenju pomaga in je potrebno, čeprav ni nujno, da takšen kader zaseda direktorsko funkcijo, kar potrjuje tudi tuja praksa. »Pri vodenju kulturniških hiš je treba vodstvu pripisati več avtonomije, boljšo organizacijo upravljanja, svetom zavodov več odgovornosti in kompetentnosti, umakniti pa je treba vse politične apetite.«

Tuji zgledi

V praksi zahodnoevropskih držav izbor vodilnih funkcij poteka po že davno določenih modelih, poudarja Robert Waltl, direktor Mini teatra. Tam so na ravnateljskih funkcijah umetniki, najpogosteje režiserji, z velikimi karierami ali pa mladi režiserji z izjemnim potencialom. »V Sloveniji je nujno ugotoviti, kdo so potencialno zainteresirani kandidati s kompetencami. Na žalost je izginila politična in kulturna avtoriteta funkcije ministra, ki bi tem kandidatom dal dovolj časa, da pripravijo programe, in jih predstavijo pred strokovnimi komisijami, ki bi vključevale kulturne delavce in umetnike širšega spektra.« V Nemčiji in Franciji ministri namreč aktivno sodelujejo pri iskanju kandidatov. Reference pa so najuglednejša umetniška kariera, mednarodni kontakti ter sposobnost komuniciranja z domačo in evropsko birokracijo.

Spremembe z reformo javnega sektorja

Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, meni, da so žgoč problem številnih ključnih javnih zavodov nepregledno umetniško vodenje, marsikdaj čudni odnosi med direktorji menedžerji in umetniškimi direktorji ter obratno, prešibka osebna odgovornost vodilnih za umetniške in finančne neuspehe ter slabo delo nasploh. Misli, da je sporno tudi vključevanje vodilnega oziroma »samega sebe« v izvajanje programa zavoda, ki mu načeluje. »V pripravah na posodobitev javnega sektorja je ena osrednjih tem za projektno skupino na MIZKŠ razmislek o najboljših rešitvah glede vodenja javnih kulturnih zavodov. Odgovor je sicer lahek – kulturne zavode morajo voditi najsposobnejši razpoložljivi kadri, ki jih vodenje zanima. V praksi je na žalost popolnoma drugače – imamo izjemno dobra vodstva, toda tudi izjemno slaba, taka da že povprečen spremljevalec kulturnega dogajanja ne more verjeti, da lahko celo nacionalni kulturni zavod vodi povsem nesposobna oseba oziroma ekipa,« zaključuje Rotovnik.