Grški ministrski predsednik Antonis Samaras se je z berlinske in pariške turneje vrnil brez blagoslova za podaljšanje bolečih varčevanj pri državni porabi in drugih reform do leta 2016 namesto 2014. V Berlinu in Parizu so tudi o Grčiji prepričani, da je najbolj neprijetne ukrepe dobro uveljaviti na začetku mandata, sploh pa Samarasu, ki je svoje čase rohnel proti varčevanju, ne verjamejo na besedo. Sam je sicer upal, da bo lahko nemško kanclerko in francoskega predsednika prepričal o nujnosti ukrepov za večjo gospodarsko rast, ki poveča tudi sredstva za državo, a ima smolo, da so v Berlinu sami izkusili, da je najprej treba varčevati, pa tudi v Parizu za novo grško zapravljanje ne kažejo veliko razumevanja.
Nekateri analitiki sicer verjamejo, da je Grčija že na »dobri poti«. Nick Malkucis v časopisu Katimerini piše, da so državno porabo po letu 2009 zmanjšali za osemnajst odstotkov, plače državnih uslužbencev so znižali za šestnajst in »čisti« proračunski primanjkljaj menda znaša le še 2,2 odstotka BDP. Tudi v zasebnem gospodarstvu so najnižjo plačo znižali za petino, stroški dela pa padajo. Toda Samaras mora v parlamentu dobiti podporo še za 11,5 milijarde evrov zmanjšano državno porabo v prihodnjih dveh letih.
Lahko pa verjamemo, da bo Samaras, če bo trojko evropska komisija, IMF in ECB prepričal, da vidi luč na koncu predora, dobil tudi vso mogočo podporo. A bo moral najprej prepričati doma. Nemški gospodarski minister je lani že pripeljal podjetnike za vse mogoče sodelovanje od pridobivanja sončne energije naprej, a so vse te projekte, kot kaže, z užitkom izničili birokrati na nižjih ravneh. In tik pred Samarasovo evropsko turnejo je morala na otoku Hidra policija pred pobesnelo množico zavarovati davčne inšpektorje, ki so hoteli samo ukrepati proti utajevalcu davkov.