Zakaj ne dobra banka

Pri presoji, ali bo v primeru NLB država ukrepala z dokapitalizacijo, prodajo ali s slabo banko, bo imela zadnjo besedo vlada.

Objavljeno
01. november 2011 16.50
Posodobljeno
01. november 2011 19.00
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Banke v Sloveniji imajo že za skoraj pet milijard evrov nedonosnih posojil, ki zamujajo s plačili več kot tri mesece. Kreditnemu krču tudi zato ni videti konca. Država bi morala ukrepati vsaj v tistih bankah, kjer je sama solastnica. Pri presoji, ali bo v primeru NLB ukrepala z dokapitalizacijo, prodajo ali s slabo banko, bo imela zadnjo besedo vlada.

Ob predlogih za slabo banko se je dobro ozreti na tuje. Tam praksa kaže, da je slaba banka za davkoplačevalce najdražja rešitev, ki zahteva vedno nove finančne posege države. Zanjo so se zadnja leta odločili le Irci, ki to že obžalujejo, in bogati Nemci, ki so tako reševali Hypo Re banko, ki je prej nagrmadila za 7,5 milijarde evrov izgube. Vsi drugi, z Američani vred, so se slabi banki odrekli in stvari raje reševali drugače, s kapitalskimi injekcijami države, posojili, denarno podporo iz centralne banke itd.

Zmagovalci decembrskih volitev, ki bodo sestavili novo vlado, pa naj se pišejo Janša, Janković, Virant, Pahor itd., bodo morali zelo hitro najti rešitev tudi za banke. Vsaj za NLB bi bila najboljša možnost, če bi država odprodala nekaj delnic in v banki zadržala 25 odstotkov plus eno delnico, kar na tem mestu stalno poudarjamo. Če bi se to zgodilo pred nekaj leti, še ob pravem času, zdaj teh vrstic ne bi bilo treba pisati, ker razmere v NLB ne bi bile tako zaostrene, dokapitalizacija banke pa bi bila predvsem problem strateškega lastnika, ne pa slovenskih davkoplačevalcev. V tej luči bi bil zdaj morebitni prenos slabih terjatev z bank na slabo banko in s tem na davkoplačevalce le novo poglavje bizarne sage o slovenskih bankah in državi. Potrebujemo dobro, ne slabe banke. Naslov Karikatura Marko Kočevar Slaba banka je za davkoplačevalce najdražja.