Zgodovinska prelomnica

Rusija je pomembna velesila – morala bi izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti.

Objavljeno
16. september 2014 01.14
Slovenija, Ljubljana, 09.Julij2012, Portret David Livington, britanski veleposlanik. Foto: Igor Zaplatil/Delo
David Lidington
David Lidington
Evropska unija je prejšnji teden uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. To odločitev smo sprejeli po mesecih ruske destabilizacije Ukrajine ter po mesecih političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev miru in stabilnosti.

Odločitev ni bila lahka, vendar smo skupaj sklenili, da ne moremo stati ob strani, medtem ko ruski predsednik Putin tepta mednarodno pravo in pravice svoje neodvisne sosede. Ne moremo prezreti smrti in uničenja, ki so ga ruska dejanja povzročila na naši skupni celini.

Utemeljitev ukrepov

Sankcije so pomemben del odziva EU. To ni bila stvar izbire, vendar verjamemo, da so ukrepi nujni, učinkoviti in pravočasni. Pa poglejmo, zakaj.

Nujni so iz enega samega preprostega razloga: dejanja Rusije v Ukrajini so nesprejemljiva. Rusija noče priznati ukrajinske neodvisnosti in samostojnosti. Ukrajinsko ozemlje si je priključila z uporabo sile – najprej na Krimu, nato pa je svoje vojake poslala še na območja vzhodne Ukrajine.

To ni neutemeljena trditev. To je dejstvo. Vemo, da je v Ukrajini trenutno na tisoče ruskih enot in na desetine ruskih tankov. Poslušal sem pričevanja očividcev, v rokah imam trdne dokaze, spremljal sem poročila medijev.

Iz zgodovine Evrope vemo, kaj se lahko zgodi, ko neodvisnosti samostojne države grozi napad vojaških sil druge države. Kot sta prejšnji teden povedala britanski premier Cameron in nemška kanclerka Merklova, ruska kršitev mednarodnega prava ne sme ostati nekaznovana.

Drugič, sankcije so učinkovite. Očitno je, da vplivajo na rusko gospodarstvo, ki je v prvem četrtletju tega leta doživelo velik padec. Rast se zadržuje pri nič odstotkih, inflacija pa naj bi dosegla dvomestne številke. Julija ruskim podjetjem ni bil posojen niti en sam dolar, evro ali švicarski frank. Evroobveznice, ki so bile na začetku letošnjega leta izdane ruskim podjetjem, so izgubile neverjetnih 93 odstotkov vrednosti. Rubelj v primerjavi z dolarjem še nikoli ni kotiral tako nizko. Beg kapitala bo letos znašal okoli 80 milijard dolarjev.

Težava pa niso le sankcije: odločitev Rusije, da omeji uvoz hrane, je cene določenih izdelkov zvišala za več kot 30 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo do 60 odstotkov, zato se je razcvetel nov črni trg za uvoze iz Belorusije. Ekonomske posledice tega spora občutijo tudi običajne ruske družine.

In tretjič, sankcije so pravočasne. Kljub razglasitvi premirja v preteklem tednu se moramo prepričati, da bodo Rusija in tako imenovani separatisti, ki jih podpira, ta sporazum tudi upoštevali.

Prizadevanja za stabilnost in blaginjo

V sedanjih razmerah je nadaljevanje sankcij edina prava odločitev, medtem ko se nadaljuje razprava o mirovnem načrtu. Še vedno se lahko v prihodnosti kadar koli odločimo za njihov umik, vendar bomo to storili le na podlagi bistvene spremembe smeri iz Moskve.

Žoga je zdaj na ruski strani. Lahko bi umaknila svoje vojake in orožje, prenehala oboroževati separatiste, omogočila Ukrajini, da oktobra izvede demokratične volitve, ter spoštovala samostojnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Rusija je pomembna velesila – morala bi izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti.

Druga možnost je nadaljnje vmešavanje v ukrajinske zadeve, vendar to pomeni še več nasilja, nepotrebnih smrti in trpljenja v regiji.

Odločitev je na strani ruske vlade. Močno upam, da bo preprečila nepotrebno stopnjevanje gospodarskih ukrepov in enako nepotrebno izolacijo svojega lastnega prebivalstva.

Kot sva sklenila s Pavlom Klimkinom, ukrajinskim zunanjim ministrom, v pogovoru na nedavnem vrhu Nata, si Ukrajinci na tej pomembni prelomnici v svoji zgodovini zaslužijo pomoč in podporo globalne skupnosti. Vsi skupaj pa si zaslužimo prihodnost skupne blaginje in stabilnosti.



David Lidington, britanski minister za evropske zadeve