Tiskane izdaje
A tudi raziskovalce omenjenega inštituta skrbijo predvsem neurejeni pogoji za njihovo delo. Skupaj z večino kolegov se zavzemajo za bolje vrednoteno in organizirano raziskovalno delo in, povezano s tem, ustreznejšo raziskovalno zakonodajo, saj je, kot pravi prof. dr. Gregor Anderluh, vrhunski raziskovalec in direktor KI, »trenutna zakonodaja stara, niti ne rešuje ustrezno statusa raziskovalnih organizacij niti ne dovolj dobro in ambiciozno ureja področje znanosti v Sloveniji, kot ga, na primer, predlaga Raziskovalno-inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 (RISS)«.
Omenjena, še vedno aktualna strategija, je zelo očitno tista, ki je do zdaj kar najbolj izpolnila pričakovanja slovenske raziskovalne sfere in prav tako, kar se zdi enako ali celo pomembneje, tudi gospodarske sfere. A kaj ko pri nas še najbolj soglasno in navdušeno sprejete strategije in drugi strateški razvojni dokumenti v polni meri živijo le, dokler živi politična koalicija, ki jih je potrdila.
Zdi se, kot da politični odločevalci komaj čakajo, da mine obdobje, ki ga vključuje omenjena strategija, da jo bodo lahko nadomestili z novo. Svojo. Z verjetno prav tako kratkotrajnim učinkom.
»Ustrezno urejeno domače financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti je osnovni pogoj tudi za uspešno črpanje evropskih sredstev, vključno s tistimi najprestižnejšimi, ki jih podeljuje Evropski raziskovalni svet. Za svojo znanost moramo poskrbeti sami,« je na naše vprašanje, ali jih uspešnost pri pridobivanju evropskih projektov varuje pred morebitnimi posledicami zgrešenega zakona, dejal prof. dr. Anderluh.
Tako menijo tudi drugi, ki vodijo in usmerjajo našo znanost. Zakaj torej vlada, sedanja ali prihodnja, pri svojem kupčkanju deležev vedno prepičlega državnega proračuna, končno ne da prednosti tistemu področju, ki je temeljna varovalka naše prihodnje blaginje? Navsezadnje so to že zelo prepričljivo dokazali v celi vrsti zdaj uspešnih, nekoč pa razvojno precej manj uspešnih držav. Denimo na Finskem, Irskem ali Kitajskem.
Žalostno je, da ni izjemna vloga znanosti nekaj samoumevnega. Tudi takrat, kot ta ni na barikadah kot v letošnji pomladi ali v nedavnem kresanju kritičnih mnenj, ki je skoraj naključno sovpadalo s podelitvijo državnih znanstvenih nagrad, ki pa pri nas, priznajmo, odmevajo neprimerno manj od takih nagrad na kulturnem področju.
Imata pa, žal, področji kulture in znanosti skupno nekaj, kar si verjetno nihče ne želi. Široka javnost se z njima vneto ukvarja samo takrat, ko se tam zgodi nekaj zelo tragičnega, ko zavoha kri in škandal ...
