Tiskane izdaje
Pandemija koronavirusa je spremenila delovanje podjetij, gospodarstva in družbe na splošno. Kako ste se s tem izzivom spopadli v A1 Slovenija?
V pravem trenutku smo še pred izbruhom pandemije zaznali, da so digitalne poti do kupcev nova resničnost, tako da smo lahko že marca vzpostavili virtualno prodajalno, ki se je pokazala kot zelo dober prodajni kanal. Pridobitve tega obdobja so na primer še orodja za podpisovanje pogodb na daljavo in za video identifikacijo. Pri že omenjeni virtualni prodajalni gre za kombinacijo klasične trgovine in spletne strani. Stranke se lahko od doma, s pomočjo agenta in desetih kamer, razgledajo po prodajalni, primerjajo izdelke, povprašajo prodajalca za nasvet in podobno, tako da je njihova izkušnja zelo podobna tisti v klasični trgovini.
V podjetju smo se odzvali tudi družbeno odgovorno in skupaj s partnerji zagotovili 800 paketov domačega interneta za otroke iz socialno ogroženih družin.
Med pandemijo se je močno povečala uporaba telekomunikacijskih storitev, kar je operaterjem povzročilo tudi nekaj težav. Kako je bilo s tem pri vas? Bi se z omrežjem 5G lahko izognili težavam z zmogljivostjo?
Hujšega pretresa ni bilo. Pandemija je povzročila precejšnje povečanje glasovnega in podatkovnega prometa, kar je razumljivo glede na povečan obseg dela in šolanje na daljavo. Opaženo pa je bilo tudi povečanje video in TV-storitev. Na nadpovprečno obremenjeno omrežje v prav vseh segmentih smo bili dobro pripravljeni, saj za sodobno omrežje skrbimo ves čas ter omrežja in zmogljivosti načrtujemo za nekaj let vnaprej. Dodatno so sodelavci v tehniki praktično čez noč opravili veliko delo ter že na začetku krize razširili vse transportne kapacitete in jih skupaj povečali za več kot dvakrat.
Bi pa peta generacija mobilnih omrežij (5G) v danih razmerah nedvomno pomenila večje kapacitete, večjo prilagodljivost in boljšo odzivnost. Radijski spekter je omejena naravna dobrina, in če bi ga bilo na voljo več, kar je tudi končni cilj dražbe prihodnje leto, bi to vsem operaterjem olajšalo delo.
Dražba frekvenc mora biti zastavljena kot naložba v prihodnost, v skupno dobro industrije, gospodarstva in uporabnikov. Tehnologija 5G prinaša veliko prednosti in je pomembna komponenta konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva. Zato je pomembno, da so dražbe za frekvence naravnane razvojno in operaterjem ponujajo dovolj prostora za nadaljnje naložbe v omrežje.
Kako pa v A1 načrtujete pametno 5G-infrastrukturo in kakšna bo pokritost z omrežjem 5G? Kdaj pa naj bi uvedli komercialno omrežje 5G?
Ker še ni bilo dražbe frekvenc, se v A1 Slovenija lotevamo testnih postavitev, kjer se lahko testira le točno določen del funkcionalnosti. Decembra 2019 smo vklopili svojo prvo testno bazno postajo 5G na poslovni stavbi v BTC, pri čemer smo izhajali iz izkušenj drugih držav. Odločbo za testno oddajanje smo pridobili na frekvenčnem pasu 3550 MHz s pasovno širino 100 MHz, ki je dovolj velika, da lahko dosegamo hitrosti do 1 Gbps.
Skupaj z družbo BTC, s katero smo podpisali partnerski dogovor o sodelovanju pri razvoju poslovnih modelov prihodnosti, želimo s postavitvijo bazne postaje 5G spodbuditi tudi razvoj poslovnih modelov, ki bodo temeljili na tehnologiji 5G. Hkrati želimo preizkusiti trenutne zmožnosti omrežja 5G in oceniti morebitne vplive te tehnologije na okolico.
Vzporedno s tem smo vključeni tudi v druge projekte, eden je Pametni Maribor – iPot, katerega cilj je vzpostaviti demonstracijsko okolje multimodalne platforme mobilnosti s kar nekaj primeri uporabe. Poleg tega skupaj s partnerji postavljamo dodatno testno lokacijo, na kateri bomo prikazali delovanje storitev 5G v industrijskem okolju, vključujoč merilno in prometno opremo.
Še kompleksnejši razvoj tehnologije 5G pa ni mogoč, dokler ni na voljo frekvenčnega spektra. Veliko dražb po Evropi je že končanih, imamo številne dobre primere, kot je Finska, ki je pustila dovolj prostora za naložbe telekomunikacijskih operaterjev, medtem ko je nemška z nekaterimi zahtevami in rezervacijami spektra za druge deležnike povzročila nepotreben pretres med investitorji. Razvoj novega radijskega omrežja je kapitalsko intenziven proces, saj bodo za vzpostavitev 5G-omrežja potrebne zajetne naložbe v infrastrukturo.
Za številne industrije je 5G povezovalni člen, da bodo lahko postale globalno konkurenčne. Konkurenčnost slovenske in EU infrastrukture in industrije je odvisna od napredka v implementiranju 5G. Torej s spremembo naših omrežij v futuristična, dinamična in odprta bodo ta postala jedro digitalne dobe, v kateri bomo lahko z drugimi industrijami soustvarjali napredne rešitve.
Lasten razvoj omogoča specifične prilagoditve orodij za potrebe posamezne občine, pravi Marjana Senčar Srdič. FOTO: Matej Družnik/Delo
Pogovor o 5G in internetu stvari je hkrati tudi pogovor o položaju Slovenije v EU in te na svetovnem trgu. To pa pomeni dvoje, in sicer ali lahko inoviramo in rastemo kot država in smo kot del Evrope tudi vodilni tehnološki izvoznik produktov in storitev ter ali lahko svojim državljanom ponudimo dobro izbiro digitalnih storitev, ki so razvite na evropskih vrednotah, kot je na primer varovanje osebnih podatkov in varstvo potrošnikov. Za najboljši izplen bi morali vsi deležniki v okviru EU izkazati interes po soustvarjanju močne evropske industrijske politike.
V okviru skupine A1 Telekom Austria Group imamo že veliko izkušenj, saj se v skoraj vseh državah že testira. V Avstriji imamo tudi že zakupljene frekvence za določen spekter, testiranja pa potekajo bliskovito in na ravni, ki je v Sloveniji še ni. Tako kolegi v Avstriji testirajo že omrežno rezinjenje za avstrijske železnice, v Belorusiji in Bolgariji so tudi že tako imenovane postavitve stand alone (samostojne, le radijsko omrežje 5G), česar v Sloveniji ni uspelo preizkusiti še nikomur. Upamo, da bomo s čimprejšnjo in učinkovito dražbo pridobili frekvenčni spekter in spoznanja kolegov dodatno začeli udejanjati v Sloveniji.
V SRIP Pametna mesta in skupnosti kot predstavnica A1 Slovenija vodite področno vertikalo Mobilnost, transport in logistika. Kaj so ključni cilji tega partnerstva in katere aktivnosti bodo potekale v njegovem okviru?
Na področju digitalnega prehoda na pametna mesta in skupnosti že dlje časa obstajajo svetovne strategije, ki poskušajo zajeti bistvena področja družbene preobrazbe. Pri omenjenem pa gre za partnerstvo podjetij in raziskovalnih institucij, katerega koordinator je Institut Jožef Stefan. Delo poteka v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS), ki povezuje 134 podjetij različnih velikosti, združenj, zavodov in razvojno-raziskovalnih ustanov iz vse Slovenije.
Slovenija je k projektu SRIP v okviru strategije pametne specializacije EU pristopila že leta 2015 in prepoznala devet ključnih gospodarskih področij, ki so pomembna za njen razvoj, eno od njih je tudi področje pametnih mest. Glavni dosežek projekta je, da je spodbudil sodelovanje deležnikov v šestih karakteristikah pametnega mesta, kot jih opredeljuje evropska pobuda Smart Cities 3.0. To je preplet upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja. V ta namen so organizirali šest industrijskih vertikal, ki jih prepletajo sodobne IKT-tehnologije. V okviru partnerstva so ustanovili tudi konzorcij za že omenjeni projekt Pametni Maribor, ki ga sicer vodi Iskra, sodeluje pa nabor slovenskih podjetij, ki so člani partnerstva.
Ključni cilj področne vertikale Mobilnost, transport in logistika, ki jo vodim, pa je povečanje mobilnosti ljudi in blaga z omogočanjem zanesljivih, prilagodljivih, vsem dostopnih, varnih, bolj tekočih ter bolj zelenih mestnih in obmestnih storitev mobilnosti, transporta in logistike. Končni cilj je, da bomo obetavne in delujoče rešitve poskusili tržiti tudi širše v EU.
Za upravljanje infrastrukture, energije in transporta v mestih ali regijah obstajajo različne rešitve. A1 Slovenija v sodelovanju z izbranimi partnerji že več kot dve leti občinam omogoča izvajanje naprednih projektov. Kaj vse prinašajo vaše rešitve za prebivalce in tudi za okolje?
Inovativna tehnologija izboljša učinkovitost vsakega projekta pametnega mesta ali skupnosti. A ker ima vsako mesto svoje specifike, se lahko sprejetje rešitve razlikuje od mesta do mesta – rešitev ali storitev, ki deluje v enem kraju, v drugem ne bo nujno uspešna, še posebej če temelji na starejši infrastrukturi, ki novim izzivom ni kos. Implementacijo rešitve Pametno mesto lahko zagotovimo tako, da podpremo posamezne primere uporabe in vzpostavimo nadzorno ploščo, ki občini in njenim službam omogoči neposreden vpogled v dogajanje znotraj občine.
Platforma, ki je namenjena mestom, občinam in regijam, omogoča celostno upravljanje javne infrastrukture, okoljskih dejavnikov, energije, javnega transporta in uvedbo mestne digitalne kartice, je plod razvoja partnerjev A1 Slovenija, 2mobile, Palisada sistemi, Olaii, Avera, EcoMobile, SmartSense in drugih. Vpeljava digitalne platforme in nadzorne plošče obsega centralni sistem upravljanja in povezljivosti, ki je tehnološko neodvisen in povezljiv ter razširljiv z vsebino zrelih primerov uporabe.
Ali lahko navedete konkretne primere iz prakse?
Naš prvi demonstracijski projekt je bilo demookolje v Kopru, kjer smo prikazali standardne primere uporabe, ki jih dejansko vključujejo vsa pametna mesta, tj. pametno upravljanje razsvetljave (ki se prilagaja razmeram in dejanski uporabi določene ulice), spremljanje kakovosti zraka, pametno parkiranje, klasifikacija prometa in nadziranje napolnjenosti zabojnikov s smetmi.
Storitve lahko na primer zajemajo prikaz informacij v realnem času, ki obsega opremljenost avtobusnih postajališč z manjšimi celicami z lokalno širokopasovno povezljivostjo in storitvami (časi prihodov/odhodov in zemljevidi), digitalno oglaševanje in posredovanje turističnih informacij ter statistiko potnikov za optimizacijo tras.
Druga storitev je lahko modularen uporabniški vmesnik za uporabnike, na katerem lahko posamezniki dostopajo do relevantnih podatkov v občini, prijavljajo napake in potrebe po vzdrževanju in podobno. Tako se omogoči tudi dostop do podatkov o prireditvah in dogodkih, javnem transportu, parkirnih mestih, nakupih vozovnic. Turistom pa se omogočijo dostop do podatkov o lokalni ponudbi, znamenitostih v občini, interaktivno vodenje po občini z uporabo obogatene resničnosti, nakupovanje vstopnic, izposoja koles, plačilo parkirnine, rezervacija gostinskih storitev ipd.
Mesta se lahko odločijo tudi za celostno rešitev upravljanja dovolilnic, kar pomeni, da se prek spletne aplikacije Digitalne dovolilnice omogočita omejevanje in nadzor prometa znotraj starih mestnih jeder, zaprtih parkirišč in modrih območij. Tako dovolilnico že ponujajo v Kranju, občani pa lahko vse v zelo kratkem času uredijo po spletu in ne na okencih. V potopnih stebričkih v mestu so namreč vgrajene kamere za prepoznavo registrskih tablic, posamezni uporabnik digitalne dovolilnice pa lahko spreminja uporabnike.
Pa recimo platforma ParkMeWise, ki kot prva na svetu omogoča plačevanje parkirnine prek aplikacij za klepet. Platforma vključuje že več kot 10.000 parkirnih mest odprtega in zaprtega tipa ter več kot 50 parkirnih območij in z implementacijo pogovornega robota (angl. chat bota) v aplikacije za klepet (Viber, WhatsApp, Facebook Messenger in Apple Business Chat) omogoča hitro in enostavno plačevanje parkirnine domačim in tudi obiskovalcem iz drugih držav. Našega partnerja 2mobile prav omenjena inovativna rešitev razlikuje od tekmecev.
Uporabnikom je že več let omogočeno plačevanje parkirnin s SMS-sporočili oziroma z uporabo mobilne aplikacije, vključno z rezervacijo parkirnega mesta. Rešitev ponuja celosten, najbolj prilagodljiv način za upravljanje parkirnin z mobilnim telefonom za vse napredne uporabnike. In kar je še posebej pomembno, prek nje lahko brez dodatnih prilagoditev plačujejo tudi tujci, saj je v več jezikih.
Lasten razvoj namreč omogoča specifične prilagoditve za potrebe posamezne občine, saj je treba upoštevati vse strukture prebivalcev in njihove želje, saj nekateri ne želijo uporabljati telefonov, drugi tega niso vešči in podobno. Zato je res treba izbrati najboljšo možno rešitev in tudi pri tem lahko pomagamo občinam, saj smo razvili koncept, s katerim lahko tudi manjšim občinam pomagamo pridobiti informacije o tem, kaj si želijo občani.
Inovativnost bi morala biti gibalo vsakega podjetja. Kako vse se kaže pri vas?
Inovacija je v svojem bistvu nekaj drugačnega, kar ustvarja vrednost. Pri krepitvi inovativnosti v podjetju pa ima ključno vlogo organizacijska kultura. Inovacijska kultura pa spontano prinese vedenja, ki spodbujajo uspešno inovativnost. Ta vedenja so predvsem radovednost, kaj si stranka v resnici želi, sodelovanje ekip in opolnomočenje zaposlenih.
Organizacijska kultura tako v podjetju A1 Slovenija kot v skupini Telekom Austria Group (TAG) vse našteto omogoča. Vsako leto znotraj skupine TAG poteka tudi program, imenovan Empowering ideas, katerega cilj je spodbujati razvoj in povečati število inovacij v skupini. S selekcijo dobimo najbolj perspektivne ideje, ki se potem leto dni preizkušajo v startupih, s tem, da so ti sodelavci v tem času plačani, kot da delajo na svojem obstoječem delovnem mestu, na katero se po izteku preizkušanja lahko vrnejo. Gre za test podjetnosti brez lastnega vložka. Iz teh idej je vzniknila aplikacija Parkbob (zdaj Ubiq), ki ti ponudi vsa prosta in najbližja parkirna mesta; ta rešitev ima na Dunaju tudi integrirano plačilo (Handyparken), na voljo pa je tudi v Ljubljani, vendar brez integriranega plačila. Zdaj pa je aplikacija nadgrajena tudi z Alexo, to je z glasovnim upravljanjem. Vse bolj pa se omenjeno podjetje uspešno ukvarja z novimi koncepti mobilnosti, in to na svetovnem trgu.
Kakšen pa je trend nadaljnjega razvoja interneta stvari?
Najuspešnejše rešitve bodo tiste, ki bodo postregle z najboljšo uporabniško izkušnjo, saj bodo/bomo uporabniki druge rešitve in storitve najverjetneje preprosto preskočili. FOTO: Matej Družnik/Delo
Zakaj je to pomembno? Če povežemo naprave, ki prenašajo podatke, ki bi lahko nekomu koristili, potem je boljše, da se uporablja licenčni spekter, saj pri nelicenčnem lahko frekvenco uporablja kdorkoli. Specifike samih naprav, ki delujejo na novih tehnologijah, omogočajo bolj sporadično odčitavanje teh naprav in s tem tudi precej nižje stroške povezljivosti. Če so na starih tehnologijah ti stroški za eno napravo znašali okoli evra, pa pri novih tehnologijah govorimo o nekaj centih, kar pomeni drastično znižanje cen. Imamo pa že leto in pol izkušenj na tem področju povezljivosti.
Ta del v okviru trikotnika storitev 5G, kot ga predvideva svetovna telekomunikacijska zveza (ITU), sodi med množične komunikacije med napravami (mMTC). Za to skupino storitev je v 5G predvidena minimalna gostota takšnih naprav na površino, ki jim mora biti zagotovljena določena kakovost storitve, in sicer milijon naprav na kvadratni kilometer. Te naprave so večinoma tipala/senzorji, ki pošiljajo kratka sporočila in zasedajo ozek frekvenčni pas. 5G bo v tem delu tako prinesel možnost drastičnega povečanja števila povezanih naprav.
Internet stvari sam po sebi nudi neskončno količino informacij o napravah, ki prej niso bile na voljo – s tem pridobimo vpogled v tisti del poslovnega procesa, ki nam je pred tem predstavljal neznanko. Ob dodatni uporabi metod umetne inteligence lahko iščemo vzorce med različnimi pridobljenimi podatki in šele v tej kombinaciji je razvidna prava vrednost IoT, saj nam omogoča mnoge izboljšave. Za nove tehnologije pa je ključno partnerstvo vseh deležnikov.
Podjetja se morajo nenehno prilagajati trgu, da ohranijo oziroma ustvarijo svojo konkurenčno prednost. Kako pa lahko pri tem za to izkoristijo vse večjo povezanost tehnologij in analizo podatkov? In kakšna vsa orodja za analiziranje teh podatkov so že na voljo uporabnikom?
V A1 Slovenija v ta namen strankam ponujamo orodje za analizo spremljanja tokov gibanja množic, imenovano Mobility insights. To omogoča analize porekla obiskovalcev, časa prihoda, odhoda in trajanja obiska in interakcij – od kod prihajajo obiskovalci in kam gredo; časovno primerjavo parametrov lokacije in medsebojno primerjavo parametrov več lokacij. Gre za orodje za analiziranje obiskanosti lokacij in spremljanje tokov gibanja množic.
Možnosti uporabe storitve Mobility Insights so številne. Tako lahko na primer trgovska veriga iz pridobljene analize razbere, od kod kupci prihajajo v njihovo poslovalnico, in na podlagi tega prilagodi svojo ponudbo, odpiralni čas ali celo zamenja lokacijo poslovalnice. Oglaševalcem podatki o gibanju oziroma lokaciji potrošnikov omogočajo vpogled v njihove vsakodnevne navade, na podlagi katerih lahko s svojimi kampanjami natančneje ciljajo potencialne kupce. Turistična panoga lahko analizira podatke, na kateri lokaciji se turisti najraje zadržujejo in koliko časa ter kaj si radi ogledajo. Takšne podatke lahko uporabijo pri pripravi turističnih ponudb, ki prispevajo h kakovostnejšemu bivanju turistov.
Storitev A1 Mobility Insights prinaša tudi veliko dodano vrednost pri razvoju pametnih mest. Cilj vsakega župana je izboljšanje kakovosti mestnih storitev ter zmanjšanje stroškov in porabe virov, A1 Mobility Insights pa pomaga doseči ta cilj z analizo množičnih podatkov. Na primer, pametna mesta bi lahko na podlagi teh analiz podatkov v realnem času krmilila semaforje in uvedla pametna parkirišča. Prav tako bi lahko omogočila pametno polnjenje električnih avtomobilov ob presežkih energije v elektroenergetskem omrežju ter dodatno v realnem času tudi spremljnje okoljskih parametrov.
Obenem lahko pripravimo predvidevanja za množične prireditve, za Ljubljano pa smo pripravili scenarije v primeru potresa (kakšen vse je možen potek dogodkov, kam se bodo zgrinjale množice ljudi itd.). V tujini to rešitev kot dodatni vir informacij že uporabljajo energetski sistemi, pa tudi za upravljanje prometnega toka v mestih.
Ali je pri tem morebiti upravičen strah nekaterih pred identifikacijo oziroma sledenje posamezniku?
Varnost in anonimnost podatkov sta na prvem mestu, zato so podatki, ki jih uporablja storitev A1 Mobilty Insights, v celoti in dokončno anonimizirani. V postopku priprave produktov je poskrbljeno za maksimalno varnost podatkov, zato so vanj vključene številne varovalke, ki onemogočajo individualizacijo posameznikov. V samem orodju so na primer vedno prikazane skupine, večje od dvajset oseb. Nikoli se ne spremlja le posameznika.
Potrošniki imajo radi preproste, vendar tudi privlačne rešitve. Kakšen trend pa bo še bolj oblikoval uporabniško izkušnjo?
Vedno bolj pomembna bo personalizacija storitev. Ponudniki se bodo morali vedno bolj prilagajati posamezniku. Poti, kako priti do tja, pa je mnogo. Pri določenih rešitvah je pomembno dodatno še glasovno upravljanje in integracija s pametnimi napravami. Temelj naše prihodnosti bo vse bolj digitalizirana infrastruktura, ki bo omogočala pametnejše in bolj personalizirane storitve. Zato bodo najuspešnejše rešitve tiste, ki bodo postregle z najboljšo uporabniško izkušnjo, saj bodo/bomo uporabniki druge rešitve in storitve najverjetneje preprosto preskočili.
