Izzivi sodobne mobilnosti za zavarovalnice

Ljubljana – Evropske ceste so z 49 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev daleč najbolj varne na svetu, kljub temu pa je lani na njih umrlo 25.100 ljudi. To je sicer odstotek manj kot leta 2017 in kar 21 odstotkov manj kot leta 2010, vendar, kot pravi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, je vsako življenje, ki ga vzamejo ceste, preveč.

Slovenija je sicer lani med državami članicami EU s 13-odstotnim upadom smrtnih žrtev glede na leto 2017 dosegla največji napredek – prvič je bilo manj kot 100 smrtnih žrtev na leto, in sicer je lani na cestah umrlo 44 oseb na milijon prebivalcev. EU pa bo morala okrepiti prizadevanja, če želi uresničiti zastavljene cilje: zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometu za polovico do leta 2020 in Vizijo nič, po kateri bi se do leta 2050 število smrtnih žrtev v cestnem prometu približalo nič; Vizijo nič pri onesnaževanju iz prometa do leta 2050 in nič rabe papirja pri mobilnostnih rešitvah.

Za večjo varnost v prometu

Kot ugotavljajo zavarovalnice, je za več kot 93 odstotkov smrtnih žrtev še vedno odgovoren človeški dejavnik. Za njegovo odstranitev bo potreben sistemski pristop, ki vključuje ustrezno opremljenost vozil oziroma avtonomno vožnjo, ustrezno infrastrukturo ter izobraževanje in spremembo obnašanja.

Za večjo varnost v cestnem prometu bodo morala biti od leta 2024 vsa nova vozila opremljena s celo vrsto elektronskih nadzornih in asistenčnih sistemov – to so se na podlagi lanskih predlogov evropske komisije 26. marca letos dogovorili pogajalci evropskega parlamenta in članic EU. S tem se tlakuje tudi pot v prihodnost s samovozečimi vozili. Pogajalci evropskega parlamenta so v nova pravila vnesli tudi zahtevo po nekakšnih črnih skrinjicah vozil oziroma shranjevalcih podatkov o vožnji, ki bodo pomagali policiji pri ugotavljanju okoliščin prometnih nesreč. Kaj to pomeni za zavarovalnice?



Uvajanje novih tehnologij pri razvoju vozil in zagotavljanje različnih varnostnih sistemov v novih vozilih, ki se aktivirajo ob nastanku kritičnih situacij in skrbijo za varnost voznika in potnikov oziroma delujejo v smeri preprečevanja prometnih nesreč ali vsaj zmanjševanja intenzivnosti posledic trkov, je stalnica, ki vpliva na delo zavarovalnic in zahteva ustrezno prilagajanje, pojasnjujejo v Slovenskem zavarovalnem združenju. In dodajajo, da varnostni sistemi v vozilih ob drugih ukrepih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vplivajo na zmanjševanje števila prometnih nesreč (zavarovalnih primerov), števila umrlih in telesno poškodovanih žrtev prometnih nesreč, hkrati pa so tehnični vidiki popravila poškodovanih vozil in varnostnih sistemov v vozilih drugačni, zahtevnejši in dražji.

Kdo bo lahko dostopal do podatkov iz črne skrinjice

Dostop do podatkov iz vozila ter s tem povezane zakonodajne iniciative v EU so, kot pravijo v Slovenskem zavarovalnem združenju, še odprti. Zavarovalno gospodarstvo v EU podpira sprejetje ustrezne zakonodaje EU, ki bo voznikom zagotavljala svobodno odločanje o tem, kdo lahko dostopa do podatkov v vozilu in v katere namene, ter omogočila različnim deležnikom, tudi zavarovalnicam, ponudbo storitev, prilagojenih posamezni stranki, neposredno v vozilu brez vmešavanja avtomobilskih proizvajalcev. Slovensko zavarovalno združenje se je pridružilo kampanji Data4Drivers pod okriljem Insurance Europe, s katero se poziva institucije EU, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, ki bo voznikom, in ne avtomobilskim proizvajalcem, zagotavljala svobodno odločanje o tem, kdo lahko dostopa do podatkov v vozilu in v katere namene.

Varnostni elementi v vozilu, predvsem seveda asistenčni sistemi, po pojasnilih zavarovalnice Generali vsekakor pomagajo k zmanjševanju škodne pogostosti in s tem k manj tvegani uporabi vozila, ki ima tako opremo. Manjša tveganost pa pomaga k zniževanju premije. »Črna skrinjica je dobrodošel ukrep za ugotavljanje okoliščin prometne nesreče, hkrati pa omogoča 'spremljanje' stranke, čemur pa vsi vozniki niso naklonjeni. Odpor do tega nastaja verjetno predvsem zato, ker še ni dogovorjeno, kdo je lastnik podatkov, ki se zbirajo v črni skrinjici – lastnik vozila, uporabnik vozila ali proizvajalec vozila, ki je vgradil napravo v vozilo. Tudi še ni dogovorjeno, kdo lahko te podatke uporablja in za kakšen namen,« dodajajo v omenjeni zavarovalnici.

Tudi v Adriaticu Slovenici (AS) sledijo napredku varnostnih sistemov in hitrosti implementacije teh sprememb. Dodatni varnostni sistemi pomenijo bolj varne ceste in manj prometnih nesreč. Dodatne informacije, na primer o prometni nesreči na podlagi podatkov iz črne skrinjice, pa so za zavarovalnice dobrodošle in lahko v veliko pomoč. Z novimi tehnologijami pa se, kot pravijo v AS, odpirajo nova vprašanja in zavarovalne potrebe, predvsem z vidika odgovornosti in podobno.

Tudi v Zavarovalnici Sava poudarjajo, da elektronski nadzorni in asistenčni sistemi vplivajo na zmanjševanje škodne pogostosti in število velikih škod, kar je za zavarovalnice ugodno. Po drugi strani pa so ti sistemi zdaj še dragi in dvigujejo ceno novih vozil, prav tako pa dvigujejo povprečno škodo, saj je večina senzorjev nameščena na delih vozil, ki so najbolj izpostavljeni poškodbam. V Zavarovalnici Sava pričakujejo, da bodo sistemi v prihodnje postali še bolj dostopni in da se bo trend njihovega vgrajevanja povečal.

Različni preventivni projekti

V Zavarovalnici Triglav večjo prometno varnost v času sodobne mobilnosti spodbujajo z različnimi preventivnimi projekti, akcijami, aplikacijami in produkti, med drugim voznike k varnejši vožnji spodbujajo z mobilno aplikacijo drajv. To so si uporabniki doslej namestili na več kot 100.000 mobilnih naprav in z njo prevozili več kot 200 milijonov varnih kilometrov, vsak mesec pa jo redno uporablja okoli 42.000 voznikov. K varnejši vožnji mlade in bolj izkušene voznike spodbujajo predvsem nagrade v obliki popustov na zavarovanja avtomobilov. Prav tako voznikom z aplikacijo ponujajo izkušnjo z elementi iger (tako imenovano gamifikacijsko izkušnjo), pri kateri nabirajo točke in zbirajo ugodnosti. Aplikacija pa jim omogoča tudi sodelovanje v določenih zabavnih izzivih ali tekmovanje med vrstniki.



S simulatorjem varne vožnje mladim in drugim voznikom v Zavarovalnici Triglav omogočajo doživetje potencialnih nevarnosti pri vožnji v varnem okolju. Svoje vozne sposobnosti lahko tako preizkusijo prav vsi obiskovalci digitalnega centra Triglav Lab v Ljubljani. Mladi vozniki si s tečajem varne vožnje na simulatorju lahko privozijo do 50-odstotno znižanje doplačila premije za mlade voznike. Če naberejo dovolj točk še z aplikacijo drajv, pa si doplačilo lahko znižajo vse do 100 odstotkov.

Ker se več kot polovica prometnih nesreč v Sloveniji zgodi v naseljih, eden najpogostejših vzrokov zanje pa je prevelika hitrost, so v Zavarovalnici Triglav skupaj s partnerji – proizvajalci napredne prometne signalizacije, lokalnimi skupnostmi, šolami, strokovnjaki za prometno varnost in znanimi ambasadorji ter lokalnimi mediji – zasnovali projekt Skupaj umirjamo promet. Na kritičnih lokacijah v naseljih so v preteklih letih postavili 44 prikazovalnikov hitrosti. V krajih, kjer se kljub postavitvi prikazovalnikov delež prehitrih voznikov ni dovolj zmanjšal, so izvedli raziskavo o tem, katera dodatna komunikacijska orodja pripomorejo k boljšemu odzivu voznikov, in sicer na primeru lokaliziranih obcestnih plakatov ter nagovora prek lokalnih radijskih postaj v posameznem kraju.



Obenem so skozi projekt Skupaj za večjo prometno varnost v sodelovanju s podjetjem COPS systems in slovenskimi občinami na nevarnih cestnih odsekih doslej postavili 24 opozorilnih sistemov COPS@road, ki so individualno prilagojeni glede na posebnosti posameznega cestnega odseka. Sistem z detektorji na splošno zazna približevanje udeležencev odseku iz več smeri ter jih s svetlobnimi signali opozarja na nevarnost trka v realnem času. Lani smo postavili tudi 12 sistemov COPS@rail, ki voznike s kontrastnimi tablami s prometnimi znaki Stop in rumeni utripalci dodatno opozarjajo na nivojske železniške prehode. V sodelovanju s slovenskimi občinami bodo 12 tovrstnih sistemov postavili tudi letos.

Izzivi sodobne mobilnosti

Slovensko zavarovalno združenje s članicami (zavarovalnicami, ki tržijo avtomobilska zavarovanja) spremlja aktualna dogajanja, zakonodajne in druge iniciative institucij EU na področju digitalizacije in novih avtomobilskih tehnologij (zagotavljanje varnostnih sistemov v vozilih, povezana vozila, inteligentni prometni sistemi, avtonomna vozila), ki vplivajo na razvoj in izvajanje avtomobilskih zavarovanj ter ustrezno prilagajanje poslovnih modelov novim tehnologijam, tako na področju ponudbe novih storitev oziroma prenove obstoječih storitev, razumevanja in ocene novih tveganj, ugotavljanja okoliščin prometnih nesreč kot tudi obravnavanja škodnih dogodkov.



Na zavarovalništvo bosta imela po oceni Zavarovalnice Sava največji vpliv širitev skupne uporabe avtomobilov in pojav avtonomnih vozil. V začetni fazi se model zavarovanja ne bo bistveno spremenil, zavarovanja bodo še vedno sklepali predvsem lastniki vozil, v prihodnosti pa se lahko pojavijo nove potrebe, na katere se že intenzivno pripravljajo. »V zavarovalništvu nam razvoj tehnologije (predvsem pojav interneta stvari) omogoča, da zavarovalnice lažje sledimo spreminjajočim se potrebam potrošnikov po zavarovanjih in lažje ocenimo velikost tveganja. Trenutno v Zavarovalnici Sava razvijamo vso potrebno infrastrukturo, da bomo pripravljeni, ko se pojavijo nove zahteve trga. Prav tako razvijamo produkte, ki uporabljajo sodobne tehnologije z namenom zmanjšanja tveganja in večje personalizacije zavarovanj.«



Tudi v Adriaticu Slovenici spremljajo spremembe, vezane na sodobne mobilnosti, ki bodo kar precejšnje, tako z vidika posedovanja avtomobila kot tudi varnosti v prometu. Zavarovalniški produkti se ves čas razvijajo in nadgrajujejo, pričakujejo pa, da se bodo spreminjali hitreje kot v preteklosti. »Moramo pa se zavedati soodvisnosti razvoja samih vozil in infrastrukture. Samovozeča vozila so tako rekoč že pripravljena, vendar za zdaj delujejo varno/preverljivo le v določenih, predvsem dobro infrastrukturno opremljenih okoljih. Produkti bodo prilagojeni trgu. Trenutno zadovoljujemo te potrebe in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje.«

Sodobno mobilnost lahko, kot pravijo v zavarovalnici Generali, definirajo kot mobilnost z uporabo vozil z alternativnim pogonom ali z uporabo avtonomnih vozil. Prva definicija je na voljo že zdaj in v resnici je ponudba zavarovanj smiselno enaka kot za preostala vozila. Dodatna ponudba za na primer električna vozila je, da se je nabor asistenčnih storitev povečal, da enakovredno pokrije tudi »električarje«, ki ostanejo brez energije. Druga definicija pa je še precej oddaljena in zahteva predvsem tudi definiranje odgovornosti za napake v programski opremi, ki nadomešča človeka, to je, da se v odškodninsko odgovornost vključi tudi proizvajalca programske opreme.

In področje zakonodaje?

Kot pojasnjujejo v Slovenskem zavarovalnem združenju, udeležbo v cestnem prometu (voznika, vozilo, vožnjo) ureja več zakonov: zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o voznikih in zakon o motornih vozilih, a za zdaj vprašanj, povezanih z udeležbo avtonomnih (samovozečih) vozil v cestnem prometu, posebej še ne ureja. Vprašanja obveznega zavarovanja lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti), ureja zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, s katerim je v slovenski pravni red prenesena direktiva 2009/103/ES o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki je trenutno v postopku spreminjanja oziroma sprejemanja, potem ko je evropska komisija maja 2018 objavila predlog sprememb direktive.



V obrazložitvi predloga je med drugim ocenila, da večina elementov direktive, ki zagotavljajo varstvo žrtev prometnih nesreč in prost pretok vozil v EU, še vedno ustreza svojemu namenu, tudi v luči tehnološkega razvoja glede samovozečih in delno samovozečih vozil, saj tudi zanje velja obveznost sklenitve obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Po sprejetju direktive bodo države članice, med njimi tudi Slovenija, morale prenesti spremembe direktive v svoj nacionalni pravni red.

Vseeno pa avtonomna vozila (in uporaba umetne inteligence, ki upravlja vozilo brez (nadzora) človeka), njihova uporaba v cestnem prometu in povzročitev prometne nesreče odpirajo številna nova vprašanja in potrebo po ustrezni pravni ureditvi, dopolnitvah na različnih področjih.