Pametno mesto se hitro odzove na dane izzive

Za učinkovitost mest so potrebni ozaveščeni ljudje, da bodo prednosti pametnih rešitev lahko oživele.

Objavljeno
31. julij 2020 06.00
Posodobljeno
31. julij 2020 06.00
Senzor kakovosti zraka in elektromagnetnega valovanja pred Kristalno palačo v BTC v Ljubljani je vzbudil veliko zanimanje javnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Marjana Kristan Fazarinc, Božena Križnik
Marjana Kristan Fazarinc, Božena Križnik
Ljubljana – Pametno mesto je tisto, ki s pomočjo IKT-tehnologije pospešuje tempo urbanega življenja, a hkrati zagotavlja socialne, ekonomske in okoljske rezultate trajnosti. Predvsem pa se hitro odzove na dane izzive, kot so podnebne spremembe, hitra rast prebivalstva, politična in/ali gospodarska nestabilnost, pa tudi na epidemijo.

V ospredju pa je vedno, kako izboljšati vključenost družbe, kako aplicirati sodelovalne metode vodenja, povezovati discipline in mestni sistem ter kako z uporabo informacijskih podatkov in tehnologije izboljšati storitve in zvišati kakovost življenja v mestu (tako za prebivalce, gospodarstvo kot za obiskovalce) danes in v naslednjih razvojnih fazah mesta, pri čemer upoštevamo enakost in enakopravnost vseh ter ob tem ne degradiramo okolja, med drugim pojasnjuje predstojnik mariborskega Centra za pametna mesta in skupnosti in dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru prof. dr. Bojan Rosi.


 

Z novimi znanji do učinkovitega mesta


Pametno mesto mora biti zasnovano tako, da omogoča udeležbo tudi ranljivejšim skupinam, kot so starejši in invalidne osebe, še dodaja Bojan Rosi ter pri tem navede Seul kot eno naprednejših mest v grajenju pametnega mesta. »Demografski podatki kažejo, da imajo danes 14,4 odstotka prebivalstva nad 65 let, do leta 2026 pa naj bi ta delež znašal 20 odstotkov. Hkrati pa so po podatkih OECD med digitalno najbolj pismenimi na svetu.«

image
V ospredju pametnega mesta je vedno, kako s tehnologijami izboljšati storitve in zvišati kakovost življenja v mestu. FOTO: Osebni arhiv
Dejstvo pa je, da so za učinkovitost mesta potrebni ozaveščeni ljudje, da bodo prednosti pametnih rešitev lahko oživele. To pa med drugim pomeni nova znanja in kompetence za posameznike in seveda tudi futuristična delovna mesta in poklice. Kot še poudarja Bojan Rosi, je treba pri zasnovi pametnega mesta postaviti cilje, ki bodo v korist prebivalcev mesta in bodo hkrati pripomogli k trajnosti. »Treba bo ljudi odvaditi od samostojne vožnje, ker je to energijsko potratno, nastajajo zastoji, je zamudno in škoduje okolju.«
 

Rešitve za izboljšanje kakovosti bivanja


Za upravljanje infrastrukture, energije in transporta v mestih ali regijah obstajajo različne rešitve. Tako na primer A1 Slovenija v sodelovanju z izbranimi partnerji že več kot dve leti slovenskim občinam omogoča izvajanje naprednih projektov, s katerimi lahko izboljšajo kakovost bivanja na območju mest in okolice, spodbujajo trajnostni razvoj, obvladujejo in znižajo obratovalne stroške ter učinkovito obvladujejo vplive na okolje. V Kopru so postavili testno okolje – gre za senzorje na zabojnikih za smeti, senzorje za javno razsvetljavo, kamere na parkiriščih in klasifikacijo prometa, v kratkem pa bo sledilo novo v Kranju. Nekaj opreme (postavljene v sodelovanju s strateškima partnerjema 2mobile in Palisada sistemi) pa je že na stalnih lokacijah, po več slovenskih mestih. Največ zanimanja javnosti je ob vzpostavitvi prve 5G testne bazne postaje pritegnil senzor kakovosti zraka in elektromagnetnega valovanja pred Kristalno palačo v BTC.

image
Centralizirana platforma pametnega mesta je stičišče vseh obstoječih tehnologij in omogoča enostavno vpeljavo tehnologij prihodnosti, pravi Marjana Senčar Srdič, vodja tehnologij interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija. FOTO: Saša Despot
Praksa kaže, da so resnične prioritete posameznih okolij kar precej različne. Na primer, če je za Primorsko najbolj značilna vodopreskrbna problematika, je za druge bolj zanimivo karseda optimizirano zbiranje in odvažanje odpadkov. Rešitev A1 Pametno mesto občinam in mestom zagotavlja centraliziran nadzor nad vsemi relevantnimi deli javne infrastrukture, omogoča avtomatizacijo internih procesov in enostavno integracijo že obstoječih rešitev, kot so izposoja koles, upravljanje parkiranja, uporaba javnega transporta in drugih. Kot pojasnjujejo v podjetju, omenjena rešitev omogoča povezovanje vseh deležnikov v enoten ekosistem, s tem pa je omogočena nemotena interakcija med občani, lokalnim gospodarstvom, turisti, obiskovalci in občino in njenimi službami.

»Centralizirana platforma pametnega mesta je stičišče vseh obstoječih tehnologij in omogoča enostavno vpeljavo tehnologij prihodnosti. Platforma prav tako omogoča hrambo in dostopnost vseh zbranih podatkov naprav IoT, ki tako lahko služijo kot osnova za gradnjo novih rešitev in izboljšave v drugih dejavnostih,« pojasnjuje Marjana Senčar Srdič, vodja tehnologij interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija, d. d.


Od optimizacije prometa do skrbi za okolje


Občinam in mestom tako omenjena rešitev A1 Pametno mesto z uvedbo spremljanja pretočnosti in klasifikacije vozil v realnem času omogoča optimizacijo pretočnosti prometa in načrtovanje potreb po izboljšavi infrastrukture, voznikom pa skrajša čas potovanja in iskanja parkirnega mesta.

Z vzpostavitvijo merjenja kakovosti okoljskih parametrov, na primer zraka, je postavljen temelj, ki omogoča transparentno komunikacijo o vplivih industrije in prometa na kakovost bivanjskega okolja ter posledično dolgoročno načrtovanje ukrepov in izboljšav.

Platforma ponuja tudi storitev upravljanja odpadkov, ki deluje na podlagi spremljanja ravni napolnjenosti zabojnikov za odpadke s senzorji. S tem se v mestih vzpostavi sodoben sistem za učinkovitejše načrtovanje praznjenja omrežja zabojnikov, ki pristojnim službam omogoča njihovo optimizirano upravljanje – zagotavlja vpogled, katere zabojnike je treba izprazniti, da bi se izognili nepotrebnim odvozom smeti ali pa preveč napolnjenim smetnjakom. Posamezna občina lahko tako zasleduje cilje družbe brez odpadkov, obenem pa tudi zmanjša stroške praznjenja zabojnikov, kar je dodana vrednost za prebivalce.
 

Večja energetska učinkovitost


Pri uresničevanju ciljev za večjo energetsko učinkovitost in zmanjševanje svetlobne onesnaženosti mest pa je pomembna komponenta pametno upravljanje javne razsvetljave. Občina lahko na ta način zagotavlja najbolj optimalno in racionalno razsvetljavo javnih površin, saj so svetilke opremljene s tehnologijo zaznavanja prisotnosti in hitrosti predmetov, ki so oziroma se gibljejo v neposredni bližini.

Rešitev A1 Pametno mesto omogoča tudi funkcionalnosti digitalnega upravljanja mestnih dovolilnic, od zaprosila, odobritve in končne uporabe pri vstopu v mestno jedro, kot tudi integracijo sistemov plačevanja storitev, vpeljave mestne kartice in še mnogih drugih.