Preizkuševalec – prav poseben in zanimiv poklic

Ljubljana - V laboratorijih na področju preizkušanja varnosti in elektromagnetike je približno 70 inženirjev, na celotnem SIQ Ljubljana pa kar 120. Preizkuševalec je prav poseben in zanimiv poklic, pojasnjujejo na SIQ, saj mora dobro poznati standarde, po katerih preizkuša.

V primerjavi s hitrim tehnološkim napredkom in vedno bolj kompleksnimi proizvodi pa se standardi spreminjajo dokaj počasi. Zato mora imeti dober preizkuševalec širok nabor znanj in izkušenj s področja, ki ga pokriva. »Vsak preizkus je zanj nov in drugačen izziv. Poleg standarda mora podrobno poznati tudi delovanje izdelka, ki ga preizkuša, na koncu pa mora podati nepristransko in neodvisno oceno o ustreznosti izdelka.« Je pa to poklic, v katerem ti resnično nikoli ni dolgčas, ker si preprosto prisiljen biti v stalnem stiku z vedno hitrejšim tempom razvoja tehnike in tehnologije. »Glede na to, da praviloma preizkušamo inovativne proizvode, še preden pridejo na trg, pomeni, da moramo s svojim znanjem celo prehitevati trenutno široko poznano stanje tehnike,« pravijo na SIQ.



Skoraj vsi preizkuševalci na SIQ Ljubljana imajo fakultetno izobrazbo tehnične smeri (elektro, fizika, strojništvo, kemija). S Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani zelo dobro sodelujejo, saj v zadnjih letnikih študija na njej sodelavci SIQ tudi predavajo nekaj ur. Večina tistih, ki se izšolajo na tej fakulteti, lahko kasneje dela v nekem razvojnem oddelku podjetja ali na SIQ. Oboji morajo sicer poznati standardizacijo in zahteve, ki jih morajo izdelki izpolniti, preden so poslani na trg. Kot še pravijo na SIQ, pri njih delajo tudi študenti, ki tako spoznajo njihovo delo že med študijem, marsikdo pa se po njem tudi zaposli pri njih.

»Tu sčasoma napredujejo v specialiste ali vodje produktov, laboratorijev, oddelkov itd. Preizkuševalec potrebuje od tri do pet let izobraževanja, da pridobi dovolj znanja za samostojno opravljanje preizkusov in pisanje testnih poročil. Tudi na našem področju se kaže povečanje administrativnega dela, poročila so vedno daljša, najdaljša imajo tudi več kot 1000 strani,« še povedo na SIQ.