Potem ko se je Nemčija že pred leti zavezala, da bo do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne, je januarja letos napovedala, da bo do leta 2038 ustavila tudi termoelektrarne. Nemčija sicer trenutno s premogom, ki je velik proizvajalec emisij ogljikovega dioksida, ustvari približno tretjino potrebne električne energije, poroča STA.
Napovedano zaprtje termoelektrarn je močno razburilo rudarske zvezne dežele, saj tam ta sektor zagotavlja več 10.000 delovnih mest. Protesti so bili najglasnejši na nekdaj komunističnem vzhodu države, kjer je tudi najmočnejša volilna baza skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Ta med drugim zanika, da bi bil krivec za podnebne spremembe človek.
Pomoč za premostitev težav
Nemški gospodarski minister Peter Altmeier je danes napovedal, da bo vlada do leta 2038 za premostitev težav zaradi zaprtja termoelektrarn namenila 40 milijard evrov. Največ sredstev bodo dobile zahodna zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija ter vzhodne zvezne dežele Brandenburg, Saška in Saška-Anhalt.
Večina sredstev bo namenjenih cestam, železnicam in internetnim povezavam, tako da bodo te dežele bolj privlačne za investicije. Cilj je privabiti visoko tehnološka podjetja, denimo tovarne za proizvodnjo baterij za električne avtomobile.
Več milijard evrov naj bi bilo namenjenih tudi za premostitev socialnih učinkov zapiranja termoelektrarn. Starejši rudarji in drugi delavci, povezani s premogovništvom, naj bi dobili tudi dovoljenja za prehod iz zaposlitve v pokojninski sistem.
Prvih 240 milijonov evrov bo sicer vloženih že sedaj, tako da bodo "kampanje nekaterih populističnih strank na desnici in levici popadale kot hišice iz kart", je napovedal minister.
"Prvič v naši povojni zgodovini bomo ukrepali že pred dejanskimi strukturnimi spremembami," je poudaril Altmeier. "Nova delovna mesta bomo ustvarili prej, kot bodo obstoječa ukinjena," je dodal.
Nemčija si želi izpolniti zastavljene podnebne cilje. Trenutno z zelenimi viri, kot so veter, sonce in bioplin, ustvari tretjino potrebne električne energije.