Tiskane izdaje
Veliki koralni greben je največja koralna struktura na svetu in ima kar 400 vrst koral, med katerimi živi 1.500 vrst rib in 4.000 vrst mehkužcev. Med tam živečimi vrstami so tudi številne ogrožene vrste, kot sta vilastorepa morska krava in velika zelena želva.
Ena najbolj znanih avstralskih znamenitosti je v preteklih 30 letih ostala brez več kot polovice koral, in sicer predvsem zaradi neviht, nevarnih morskih zvezd in koralnega beljenja kot posledice podnebnih sprememb, opozarjajo avstralski strokovnjaki.
Strokovnjaki Avstralskega inštituta za pomorsko znanost (Aims) in univerze v Wollongongu opozarjajo, da bi se območje koral do leta 2022 lahko še prepolovilo, če se bo sedanji trend nadaljeval.
Glede na njihove ugotovitve so siloviti tropski cikloni - od leta 1985 so jih zabeležili skupno 34 - sicer krvi za večino škode oziroma 48 odstotkov. Sledi pojav strupenih morskih zvezd, znanih pod imenom trnove krone, ki so območju prizadejale za okoli 42 odstotkov škode.
Poleg tega sta velike posledice pustili dve hujši koralni beljenji zaradi segrevanja oceana, ki sta Veliki koralni greben prizadeli leta 1998 in leta 2002. Posledice so vidne predvsem na osrednjem in severnem delu grebena.
Kot ob tem dodaja avtor Hugh Seatman, bi si Veliki koralni greben glede na ugotovitve raziskave lahko opomogel od škode, za to pa bi bilo potrebnih od deset do dvajset let. Vendar so trenutno intervali med posameznimi "motnjami" prekratki za celovito okrevanje, kar dolgoročno povzroča izgube.
