Tiskane izdaje
Kaj je tesnoba in kako jo prepoznamo? Kakšno vlogo opravlja v našem duševnem zdravju in katera je tista točka, kjer tesnoba preide v akutno fazo oziroma v anksiozno motnjo? Kako nam lahko ob soočanju s tesnobo pomaga psihoterapevt(-ka)?
O izmuzljivem občutju tesnobe smo se ob zbirki esejev Antologija tesnobe (LUD Literatura, 2016) pogovarjali z dr. Petrom Praperjem, psihologom, profesorjem, izvedencem za skupinsko terapijo ter enem izmed začetnikov psihoterapije pri nas.
Knjiga Antologija tesnobe, ki se v pogovor vpleta, je zbirka esejev, ki je lani izšla pri založbi Lud Literatura − prispevke o strahu, fobijah in tesnobi so napisali slovenski in tuji avtorji, kot so Uroš Zupan, Suzana Tratnik, Dragan Velikić, Andrej Nikolaidis, Jasmin B. Frelih, Ana Pepelnik in mnogi drugi.V prihodnjih objavah se bomo z avtorji esejev tudi pogovarjali ter tako prikazali številne pojavnosti tesnobe kot tudi različne fobije in strahove, ki jo spremljajo.
Peter Praper, doktor znanosti, specialist klinične psihologije. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Videli bomo, kako se pojavljajo, denimo, strah pred višino, strah pred bacili, hipohondrija, generalizirana anksiozna motnja in tako dalje, vse do stisk, ki jih povzroča okolje, v katerem se posameznik nahaja.
Toda najprej k dr. Petru Praperju in osnovnemu vprašanju, ki nas ob rokovanju s tesnobo doleti − kaj tesnoba sploh je?
***
V pogovoru je dr. Praper izpostavil:
* »Tesnoba je psihična bolečina, ki nas opozarja, da je neka situacija ogrožujoča. Če se človek ne odzove s tesnobo, je lahko nekaj zelo narobe. To pomeni, da ga organizem ne opozarja, da je v situaciji, ki je lahko konfliktna, nevarna ali neprilagojena, in se odziva, kot da je vse v redu.«
* »Prehode lahko doživljamo na dva načina: ali nekaj zapuščaš ali nekam na novo greš. V življenju se lahko odločimo za spremembo, kadar vemo, kam gremo, da nas ne zaliva zgolj strah, da nekaj zapuščamo ali da bomo mi zapuščeni.«
*»Dezintergracijska tesnoba izhaja iz potrebe, da o sebi ustvarimo neki koncept. Ta koncept mora biti relativno koheziven in stabilen, ne pa da nas določa vsaka nova situacija. Recimo športnika − če ne zmaga, je tazadnja nula, če pa zmaga, se napihne v nebo.«
»K psihoterapevtu se težko odpravijo posamezniki, ki imajo težave s svojo samopodobo, ki bi morala biti perfektna.«
Preberite tudi:
Tesnoba, nekaj, kar se ti zgodi, ne nekaj, kar si
***
Avtorica projekta O strahu in drugih demonih: Dijana Matković
Glasba: Igor Matković
Tehnična podpora: Andrej Miholič, Voranc Vogel in Maja Čakarić
Projektu sledite na twitterju.
Dijana Matković, foto: Lenart J. Kučić
