Analitiki: o Gadafijevi usodi bodo odločale njegove varnostne sile

Tripoli - V rokah libijskih upornikov so velika območja na vzhodu države, pa tudi nekaj mest nedaleč od Tripolija. Zdi se, da nobena stran drugi ne more prevzeti ozemlja. Usoda Libije tako visi na nitki. Kot menijo analitiki, je odvisna od tega, kako dolgo bo Gadafi še ohranjal lojalnost čet, plačancev in nekaterih plemen, ter od tega, ali se bo Zahod odločil za vojaško posredovanje.

Mednarodna skupnost že razpravlja o morebitni prepovedi preletov prek libijskega zračnega prostora, s čimer bi libijske protestnike in civilno prebivalstvo zaščitili pred zračnimi napadi. Številni analitiki se sicer bojijo, da Združene države Amerike in članice Evropske unije, najverjetnejše kandidatke za vojaško posredovanje, ne bodo imele volje za daljše vojaško posredovanje, še posebej v luči dolgoletnih vojaških konfliktov v Iraku in Afganistanu. Analitiki tako opozarjajo, da bi lahko preteklo še več mesecev, preden bi države sklenile konsenz, še več časa pa bi minilo, preden bi dolgoletnega libijskega voditelja vrgli z oblasti. Možnost daljšega konflikta bi lahko uničila državo - pripeljala do razdora med plemeni, uničila naftna bogastva in v beg poslala velik del prebivalstva.

Gadafi je sicer nakazal, da nima nobenega namena odstopiti in namesto tega dejal, da se bo boril do konca. Po mnenju Anthonyja Cordesmana iz washingtonskega centra za Strateške in mednarodne študije, bi lahko sicer ravno to Gadafijevo vztrajanje Zahod pripravilo do tega, da bi posredoval hitreje. »Gadafi je obkoljen. V najboljšem primeru lahko upa na to, da mu bodo ponudili azil v Zimbabveju ali Čadu,« meni Marina Ottaway, direktorica programa za Bližnji vzhod pri washingtonskem think tanku Carnegie Endowment. »Glavno vprašanje je, kako dolgo ga bodo hoteli še braniti.«

Eden izmed možnih razlogov za dolgotrajnost konflikta so po mnenju analitikov ravno libijske vojaške sile, natančneje nizka raven njihovega profesionalizma, pomanjkanje vojakov in plemenska nesoglasja znotraj vojske. Gadafi je namreč v času vladavine načrtno oslabil moč vojske, saj se je bal, da bi ga ta z državnim udarom vrgla z oblasti - podobno je sicer sam storil leta 1969 - namesto tega pa zapravil pravo premoženje za oboroževanje in urjenje le njemu vdanih skrajnežev. To zdaj pomeni, da ne ena ne druga stran, torej tako uporniki kot Gadafijevi pristaši, ne premore dovolj moči, da premaga drugo.

Kot pravi Goerge Joffe, strokovnjak za Severno Afriko iz univerze Cambridge, bodo o Gadafijevi usodi na koncu odločali njegovi branilci v Tripoliju - stotine plačancev in pripadniki enote, ki ji poveljuje njegov sin Hamis. »Dokler mu ostanejo zvesti, lahko preživi,« pravi Joffe. Na njihovo zvestobo bi sicer lahko vplival denar, ki ga bo libijskemu voditelju zaradi mednarodne blokade računov sčasoma zmanjkalo, čeprav pa plačilo za najete vojake ni ključnega pomena. Kot je za ameriško tiskovno agencijo AP po telefonu povedal eden izmed plačancev, »tujci nimajo veliko izbire, ampak morajo Gadafija podpreti«. »Zaradi njega smo tu,« je dejal. »Če bi lahko našli način, da zapustimo državo, bi ga,« je dodal. »Edini način, da bi Gadafi odšel, je, če bi mu nekdo v glavo poslal kroglo, toda tega si ne predstavljam. Vojaki, ki so mu blizu, tega ne bi nikoli dovolili.«