Arabska evolucija lahko doseže tudi postsovjetsko prostranstvo

Rusija se je v zadnjih letih namenila okrepiti svojo vlogo na Bližnjem vzhodu in srednji Afriki, kjer je bila med hladno vojno glavni igralec. Obnovitev cvetoče sovjetske vojaške trgovine in sodelovanje v energetskih poslih je postalo glavni mehanizem krepitve ruskega vpliva, zato arabskim vrenjem namenjajo veliko pozornost, piše Delova dopisnica iz Moskve. 

Objavljeno
04. marec 2011 11.19
Posodobljeno
04. marec 2011 11.24
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva
Prevladali sta dve struji: tista, ki ocenjuje, da gre za spontane dogodke zaradi slabih socialnih razmer in skorumpiranih elit - glavni zagovornik te teze je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, avtor skovanke o »arabski perestrojki« -; nasprotno pa ruski jastrebi nedavne dogodke pripisujejo dolgi roki ameriških neokonzervativcev in judovskega lobija, kar je malo verjetno, saj sta tako nekdanji tunizijski predsednik Zin el Abidin Bel Ali kot nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak vseskozi uživala ameriško podporo, zadnji pa je bil poleg tega tudi garant egiptovsko-izraelskega premirja.

V Rusiji ne skrivajo, da jih je nekoliko strah možnosti razvoja podobnega scenarija doma ter v drugih državah postsovjetskega prostranstva. To je malo verjetno ni pa izključeno, predvsem zato, ker so tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze na oblasti skorumpirane elite. Za razvoj takšnih dogodkov je več verjetnosti v muslimanskih državah kot so Uzbekistan, Azerbajdžan, Kazahstan, Tadžikistan, saj se bolj identificirajo z »muslimanskimi« brati v drugih delih sveta in ponekod celo že napovedujejo podobne demonstracije, denimo v Uzbekistanu. Če bo do tega prišlo, bo avtoritarni režim predsednika Islama Karimova verjetno udaril še ostreje kot libijski voditelj Moamer Gadafi. Če se bo libijska revolucija kljub uporabi vojaške sile iztekla s padcem Gadafijevega režima, potem bo to opoziciji v Srednji Aziji dalo dodatnega poleta.

Rusija se seveda na veliko ukvarja tudi z energetskim vprašanjem in že računa, koliko dodatnih dobičkov ji bo prinesla rast cen zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Nekateri ruski strategi na glas razmišljajo, kaj bi za rusko energetsko industrijo pomenilo, če bi nemiri zajeli naftno velesilo Savdsko Arabijo, kar se nekaterim zdi celo zelo verjeten scenarij. Kar se tiče energetike, bo Rusija zaradi nemirov lahko nase še bolj privezala evropske porabnike, ki so se po rusko-ukrajinskih plinskih vojnah, vse bolj začeli naslanjati na dobavitelje iz Afrike, denimo Alžirijo. Če bo tudi tam prišlo do nemirov, bi to kaj lahko prizadelo tudi dobavo alžirskega plina.

Po drugi strani pa se Rusija boji, da se bodo na oblast v arabskem svetu povzpeli islamski fundamentalisti, kar bi lahko vplivalo na radikalizacijo skrajnih elementov na ruskem Severnem Kavkazu.

V celoti gledano imajo arabske vstaje kratkoročno negativne učinke, dolgoročno pa bo to pripeljalo do nekakšne arabske evolucije, ki bo pozitivna za ves svet. Arabski svet se bo demokratiziral, moderniziral in povezal ter postal pomemben in kredibilen svetoven center