Bruselj o Egiptu: Tranzicija naj se začne takoj

Bruselj - Evropski državniki na vrhu Unije so oblasti v Kairu pozvali, naj se vzdržijo nasilja nad demonstranti in začnejo postopek tranzicije, ne da bi jasno povedali, kaj konkretno naj bi ta proces pomenil, še manj pa predvideli možnost umika raisa po treh desetletjih vladanja.

Še najodločneje je izzvenela izjava britanskega premiera Davida Camerona, da bi »v Egiptu morali pokazati pot v jasno, verodostojno in transparentno politično tranzicijo«, kajti ukrepi, ki so jih oblasti doslej uveljavile, »pošteno rečeno, ne ustrezajo pričakovanjem državljanov«. In »če bomo na ulicah Kaira še videli prizore nasilja, ki ga spodbuja država, ali pa nasilneže, ki pretepajo demonstrante, bosta Egipt in tamkajšnji režim izgubila še preostalo verodostojnost in podporo, ki jo imata na Zahodu«, je posvaril Cameron.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje, da bodo varnostne sile omogočile mirne demonstracije, za visoko predstavnico Catherine Ashton, ki se je o razmerah v žarišču ljudskega nezadovoljstva že v četrtek zvečer po telefonu pogovarjala s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom, pa bi egiptovska vlada morala predstaviti program ukrepov, ki bi obudil zaupanje prebivalstva v pričakovane spremembe.

»V Egiptu je možna »demokratična tranzicija brez preloma s predsednikom, kot je Mubarak, ki v zahodnih državah na čelu z ZDA velja za modrega moža in pomeni referenco za ves Bližnji vzhod,« je izjavil Silvio Berlusconi, kar je med trumo poročevalcev izzvenelo kot neprikrito zavzemanje za status quo na čelu severnoafriške države, še posebno, ker je italijanski državnik pristavil, da tudi drugod na Zahodu mislijo enako. Za politične nianse bolj dovzetni sodelavci pa so pojasnili, da Berlusconijeve besede ne pomenijo, da bi Mubarak moral ostati na oblasti, temveč je cavaliere hotel reči, da bi tranzicijo morala voditi osebnost iste politične usmeritve.

Preizkus zunanjepolitičnih ambicij EU

Belgijskega premierja Yvesa Leterma je še zlasti vznejevoljilo soliranje najvišjih državnikov Nemčije, Francije, Britanije, Italije in Španije, ki so v četrtek zvečer s posebnim sporočilom o razmerah v Egiptu potisnili v ozadje izjavo visoke predstavnice Ashtonove v imenu EU.

»Evropa mora govoriti z enim glasom«, je zatrdil premier vlade v odstopu, za katerega kriza v Egiptu pomeni preizkus zunanjepolitičnih ambicij Unije. Ashtonovi je treba »omogočiti politični prostor«, evropski politiki pa bi se morali zavedati »nove institucionalne realnosti«, ki jo prinaša lizbonska pogodba.

Kot je zapisano v izjavi, ki so jo sprejeli na vrhu Unije, člani evropskega sveta »z največjo zaskrbljenostjo spremljajo slabšanje razmer v Egiptu, najodločneje obsojajo nasilje in vse tiste, ki ga spodbujajo, ter poudarjajo pravico državljanov do svobodnih in mirnih demonstracij pod zaščito organov reda«. Vsak poskus omejevanja prostega pretoka informacij, tudi z napadanjem in ustrahovanjem novinarjev ali zagovornikov človekovih pravic, je za Unijo nesprejemljiv.

Izjava, ki pozdravlja mirno in dostojno zavzemanje tunizijskega in egiptovskega ljudstva za legitimne in demokratične gospodarske in socialne pravice, ki so v skladu z vrednotami EU, ne omenja možnosti politične spremembe na vrhu Egipta, temveč zgolj poziva oblasti k dialogu in reformam ob doslednem spoštovanju temeljnih svoboščin ter s svobodnimi in pravičnimi volitvami. Proces tranzicije se mora začeti takoj, posebej poudarja evropski svet, Unija pa je pripravljena Egiptu omogočiti vso podporo pri prehodu k demokratični vladi, pluralizmu ter boljšim možnostim za gospodarski napredek in socialno vključenost.

Baronici Ashton, ki bo čez teden ali dva obiskala Tunizijo in Egipt, pa so državniki naročili, da pripravi sveženj ukrepov v podporo tranziciji in transformaciji, kar v definiciji evropskega sveta pomeni »okrepitev demokratičnih institucij, spodbujanje demokratičnega upravljanja in socialne pravičnosti ter pomoč pri pripravi volitev. V nasprotju z ZDA pa ima Unija močno omejene možnosti gospodarskega pritiska na Egipt, kajti predvideni triletni program pomoči (2011-13) premore komaj 449 milijonov evrov, ali skoraj toliko, kolikor znaša dnevna gospodarska škoda v času ljudskega vrenja.