Dejanja jemenske vlade, ki ne zadoščajo

Ta teden je izrekel še zadnjo ponudbo: referendum o ustavnih spremembah, ki bi pomenile prehod v parlamentarni sistem vladanja. Le nekaj tednov protestov je bilo treba, da je bil predsednik ob večino avtoritete in spoštovanja jemenskega prebivalstva. Še preden je opozicija lahko odgovorila na njegov v četrtek izrečeni predlog, je Saleh možnost preboja v pogajanjih zavrnil kar sam. Voditelj je v govoru več desettisoč privržencem v obliki napovedi ustavnih sprememb in prehoda iz predsedniškega v parlamentarni politični sistem izvedel še zadnji – spodleteli – poskus izpolnjevanja zahtev opozicije. Nova ustava, podprta z referendumom, bi jasno začrtala mejo med parlamentom in predsednikom, vzpostavljen bi bil parlamentarni sistem, v katerem bi bila izvršna moč skoncentrirana v rokah vlade, ki bi jo izvolil parlament. »Prepričan sem, da opozicija te pobude ne bo sprejela, a bom vseeno naredil, kar je prav – o izrečeni ponudbi bodo odločili ljudje,« je pred množico privržencev med drugim dejal Saleh. Pozivi, naj predsednik ostane, in napovedi o žrtvovanju lastnih življenj so za čas njegovega govora nadomestili nestrinjanje in jezo zunaj stadiona.

Ta teden sta v posredovanju varnostnih sil izgubila življenje dva protestnika, oba v kampusu univerze v Sani. »Kakšna sramota! Streljate na mirne demonstrante!« so v četrtek, kmalu po predsednikovem govoru, vpile skupine nasprotnikov režima, ki so se v kratkem času zlili na tamkajšnje ulice. V skladu s Salehovo napovedjo je več predstavnikov opozicije njegov predlog takoj zavrnilo. »Predsednikovo pobudo so presegli dogodki in dejstva, ki smo jim priča.« Če bi bila izrečena pred pol leta, bi bile okoliščine čisto drugačne, je za AP dejal eden od vodij opozicije Jasin Said Numan. Enoten glas protestnikov in opozicije je bil v sporočilu oblastem ekspliciten: pobuda je bila sprožena prepozno, zahteve ulice gredo dlje in so obsežnejše od nje. Adel al Surabi, predstavnik organizatorjev študentskih demonstracij, je jasno povzel pričakovanja ljudi: »Odidite, Saleh.«

Ogorčenje protestnikov, med katerimi je veliko mladih, poganjajo slabe gmotne razmere, korupcija in skoraj 35-odstotna brezposelnost. Zaloge nafte, ki se vztrajno zmanjšujejo, potiskajo že tako obubožano državo na rob obstanka. Tudi po koncu Salehove vladavine napovedi za Jemen niso ugodne. Sicer enotni pozivi k odhodu despota izhajajo iz nasprotujočih si predstav o prihodnosti države, ki jih je zaznati med demonstranti in borci za svobodo. Ideja o demokratični ureditvi je aktualna, a ne pri vseh; močno vlogo igra islam. Salehu, ki je ves čas svoje vladavine razmeroma uspešno brzdal izrazito plemensko diferencirano družbo, oblast polzi iz rok; največji plemeni v državi, Hašid in Bakel, sta mu v začetku meseca dokončno odrekli podporo. Brezvladje v nekaterih delih Jemna medtem izkoriščajo islamski skrajneži; ti svoj vpliv širijo predvsem na severu države.

Z najnovejšo napovedjo je režim izpolnil eno od temeljnih zahtev prebivalstva – večja udeležba in zastopanost v vladi, ki jo preteklih 32 let vodijo Salehovi somišljeniki. Z vsebinsko sicer ustreznim predlogom, ki pa je bil oddan prepozno, so si oblasti poskušale rešiti ugled – tako v javnosti kot v mednarodni skupnosti, komentira pobudo za International Herald Tribune Hafez al Bukari iz jemenskega inštituta YPC. »Ideja je bila delovati spravljivo, ob tem pa ne uvesti nikakršnih drastičnih sprememb,« še doda.