EU: »Skrbno negujte cvetove izborjene svobode«

Evropska Unija je zaostajala za odločnostjo ZDA, kjer je predsednik Barack Obama dotedanje premike v Egiptu ocenil kot nezadostne.

Objavljeno
11. februar 2011 20.58
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj - Predsednik Hosni Mubarak je »z odstopom prisluhnil glasu egiptovskega ljudstva, odprl pot v hitrejše in globlje reforme ter urejen prehod v demokracijo«, so v skupni izjavi zapisali predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, šef evropske komisije José Manuel Barroso in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, ki v imenu EU »pozdravljajo pogum Egipčanov, ker so mirno in dostojanstveno vodili kampanjo za demokratične spremembe v državi«.

»Prihodnost Egipta upravičeno ostaja v rokah ljudstva«, še ugotavljajo trije najvišji politiki Unije, ki so pozvali vojsko, naj »deluje odgovorno in zagotovi mirno uresničevanje demokratičnih sprememb«. Sedaj je treba pospešiti dialog, ki bo omogočil široko oblikovano civilno vlado, skupni cilj Unije in egiptovskega ljudstva pa je urejen prehod v demokracijo ter razpis svobodnih in pravičnih volitev, končuje skupna izjava, ki posebej opozarja na nujnost ohranitve miru in stabilnosti v regiji.

Ashtonova, ki je stopila tudi pred novinarje, je novi vladi obljubila vso pomoč v prehodnem obdobju. Unija ima »veliko znanja in izkušenj pri gradnji demokracije«, je dejala visoka predstavnica, ki se nadeja, da bo lahko v bližnji prihodnosti tudi osebno ponudila podporo evropskih držav. » Pomagali vam bomo, ne diktirali, kaj je treba narediti,« je dejal baronica. Pravšnja priložnost bi bila že prihodnji teden, ko baronica za krmilom evropske diplomacije načrtuje prvi obisk v regiji po izbruhu vala ljudskega nezadovoljstva. Že v ponedeljek (14. februarja) jo pričakujejo v Tuniziji, želi pa si obiskati tudi Izrael in Palestino. Dosedanja prizadevanja za pot v Egipt so obtičala v megli, ki je sredi tedna ni razblinil niti telefonski pogovor Ashtonove z zunanjim ministrom Ahmedom Abulom Geitom, saj je zatrdil, da v Kairu ta mesec ne želijo obiskovalcev iz tujine. Uradno menda zaradi natlačenega ministrovega urnika, zato je minister zgolj obljubil sogovornici, da »bosta ostala v stikih, kajti razmere se iz ure v uro spreminjajo«. Odklonitev gostoljubja bi po tukajšnjih ocenah pomenila »košarico« vsej Uniji, kajti Ashtonova je na nedavnem zasedanju evropskega sveta dobila naročilo, naj se med turnejo po regiji poda tudi v Kairo.

Manj odločna pa je bila visoka predstavnica ob vprašanju, ali namerava svetu EU predlagati takojšnjo zamrznitev Mubarakovega premoženja, kar so že napovedali v Švici, vendar se je jasnemu odgovoru izmaknila z zagotovilom, da bodo kakršnekoli odločitve o tem sprejete v okviru široke razprave.

Odstop egiptovskega raisa pomeni »šele začetek dolge poti k trajni spremembi, ki bo vodila skozi politično tranzicijo, ustavne reforme, svobodne in večstrankarske volitve ter okrepitev civilne družbe«, je v izjavi zapisal predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki v odhodu Hosnija Mubaraka s političnega prizorišča vidi »usmeritev v resnično demokracijo«, ki bo vsem prebivalcem Egipta omogočila »bolj pravični gospodarski in družbeni red na temelju vladavine prava«.

»Glas egiptovskega ljudstva je bil uslišan«, je ob tem »zgodovinskem dnevu mirne, trajne in demokratične spremembe«, še dejal nekdanji poljski premier, saj je »prevladala politična odgovornost, odločitev predsednika Mubaraka pa bi morala olajšati proces tranzicije brez novega nasilja«. Ljudstvo je »zahtevalo razpustitev starega režima, v Evropi pa bomo naslednje korake pri izpolnjevanju njegovih teženj ocenjevali po ukinitvi izrednih zakonov in ustavitvi vseh oblik zastraševanja novinarjev, zagovornikov človekovih pravic ali političnih oporečnikov, za tranzicijo pa je ključnega pomena ustanovitev nove vlade, v kateri bodo zastopane vse demokratične sile«. Tudi predsednik Buzek je pozval vojsko, naj »nadaljuje s konstruktivno vlogo v procesu demokratizacije«, državljanom pa je priporočil, da »skrbno negujejo in varujejo cvetove izborjene svobode«, saj je »demokratični Egipt predvsem v njihovem interesu«.