Haag, Tripoli - Nihče nima pravice pobijati civilistov, je posvaril tožilec. Pod njegovim drobnogledom so se zato znašli libijski voditelj Moamer Gadafi, njegovi sinovi in nekaj najtesnejših sodelavcev režima. Sodišče bo tiralice pripravilo v nekaj mesecih.
V reševanje libijske krize se je vpletel tudi venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki je predlagal ustanovitev posebnega mirovnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov »prijateljskih« držav. A Chávezov predlog ni vžgal, so pa zaradi njegove mirovne pobude za nekaj dolarjev padle cene nafte na svetovnem trgu (veselje ne bo trajalo prav dolgo, saj se je libijska proizvodnja nafte zaradi nemirov zmanjšala za polovico).
Sicer pa je iz Libije doslej zbežalo že skoraj 200.000 ljudi. Nekatere evropske države (Francija, Britanija) so vzpostavile pravi zračni most z letališčem na Džerbi v Tuniziji, od koder prevažajo umikajoče se tujce. Večina letal odhaja v Kairo. Mnogi med njimi so obtičali na meji s Tunizijo, kjer se še vedno gnete več deset tisoč ljudi, ki obupano čakajo na prevoz in rešitev.
Privrženci Moamerja Gadafija pa so znova udarili po pristanišču Brega, kjer so velike rafinerije in kjer imajo svoje sedeže številne tuje naftne družbe. Tuji opazovalci menijo, da bi prav spopadi za Brego lahko pomenili začetek prave državljanske vojne v Libiji. Gadafijeve čete so zajele tudi tri nizozemske marince, ki so iz Sirte poskušali rešiti dva nizozemska civilista.