Novoimenovani podpredsednik Omar Sulejman se je v četrtkovem prvem televizijskem nastopu v novi funkciji dotaknil tudi tega vprašanja in opozoril protestnike na uničevalne posledice uličnega nasilja, ki je nagnalo strah v kosti številnim turistom in tujim vlagateljem.
Turizem, eden od temeljev egiptovskega gospodarstva, ki prispeva 11 odstotkov BDP in v državno blagajno vsako leto navrže dobrih osem milijard evrov, je imel po besedah Omarja Sulejmana, dolgoletnega voditelja razvpite obveščevalne službe, samo v prvih devetih dneh protestov okroglo milijardo dolarjev izgube, Egipt pa je od začetka nemirov zapustilo milijon tujih gostov. Glede na množične odpovedi oddiha bo končna bilanca izgub turističnega sektorja bržkone še bistveno večja, tudi če bi se razmere v Egiptu nemudoma umirile. Samo v največji evropski turistični agenciji TUI Travel, ki je že odpovedala večino rezervacij za počitnice v Egiptu, ugotavljajo, da jih bodo tamkajšnji neredi stali kakih 30 milijonov evrov.
Revolucionarno vrenje je sprožilo tudi pomisleke glede varnosti plovbe skozi Sueški prekop, ozko grlo svetovne pomorske trgovine, ki povezuje Rdeče morje s Sredozemljem. Davčni prihodki od prometa skozi prekop so v egiptovski proračun samo lani prispevali nekaj več kot sedem milijard evrov, zato je njegovo nemoteno delovanje za oblasti v Kairu ključnega pomena. Plovba skozi prekop za zdaj, političnim trenjem navkljub, poteka normalno, vlada pa je po poročanju Financial Timesa okrepila varovanje strateške vodne poti in vzporednega naftovoda. Kljub temu so nekatere ladjarske družbe menda že začele preusmerjati svoje ladje na daljšo pot okrog Afrike.
Protesti na ulicah egiptovskih mest so se odrazili tudi na tamkajšnjem trgu vrednostnih papirjev, ki je imel po besedah novega finančnega ministra Samirja Radvana že doslej bistveno višje izgube kakor med svetovno finančno krizo leta 2008. Borza je sicer zaprta, prav tako večina bank, številna tuja podjetja pa so zaradi nemirov - in predvsem spremljajočega vala ropanja - začasno zaprla vrata in evakuirala družine zaposlenih. Dodatno škodo bo egiptovskemu gospodarstvu povzročila tudi vladna odločitev za petdnevno blokado internetnih storitev. Po ocenah OECD se bo povzpela na kar 90 milijonov dolarjev, če upoštevamo dolgoročne učinke te odločitve (odvrnitev tujih vlagateljev), pa bo bržkone še precej večja.
Navadni državljani sicer že boleče čutijo posledice protestov proti Mubarakovi vladavini na svojih žepih. Mnogi med njimi so namreč zaradi kaotičnih razmer ostali brez prihodkov, cene osnovnih življenjskih dobrin pa so medtem poletele v nebo. Po poročanju agencij so zaradi pomanjkanja živil v trgovinah ponekod že izbruhnili neredi.