Hillary Clinton: Gadafi mora oditi brez odlašanja

»Libijski voditelj Moamer Gadafi mora oditi zdaj, brez odlašanja in novega nasilja!« je bila med današnjim nastopom v Ženevi odločna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki se v Švici udeležuje zasedanja sveta Združenih narodov za človekove pravice.

Objavljeno
28. februar 2011 21.50
Branko Soban, zunanja politika
Branko Soban, zunanja politika
V Washingtonu opozarjajo, da Gadafi kratko malo mora odgovarjati za zločine proti svojemu narodu. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Luis Moreno-Ocampo je medtem sporočil, da je sodišče že začelo preiskavo o morebitnih zločinih proti človečnosti v Libiji. Vanje so domnevno vpleteni tudi tuji plačanci, ki jih Gadafi novači za boj proti upornikom. Ameriška zunanja ministrica je v Ženevi opozorila, da je podpora zdajšnjim političnim spremembam v arabskem svetu »strateški imperativ« časa. ZDA podpirajo miren prehod v demokracijo. Predvsem zato, ker so se za te spremembe odločili ljudje sami, je dodala Clintonova, ki je kot prva med vsemi ameriškimi zunanjimi ministri doslej govorila v svetu Združenih narodov za človekove pravice. Ta je včeraj v Ženevi začel redno štiritedensko zasedanje.

Z ameriško gostjo se je strinjala tudi visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay, ki je mednarodno skupnost pozvala, naj podpre reforme na Bližnjem vzhodu, hkrati pa je opozorila, da je treba še naprej budno spremljati razmere v Libiji, saj spopadov in nasilja bržkone še ne bo kmalu konec. »Mednarodna skupnost mora reforme podpreti z besedami in dejanji. Odločno in brez odlašanja!« je dodala Navi Pillay. Komisarka je še opozorila, da je spremembam, ki so jih v arabskem svetu prinesle ljudske vstaje, treba dati čas, da se ukoreninijo, in tako preprečiti, da bi te države znova zdrsnile v diktaturo.

Svet Združenih narodov za človekove pravice, v katerem je 47 držav, je že v petek soglasno sprejel predlog resolucije o izključitvi Libije iz tega organa (zdaj jo mora potrditi še generalna skupščina ZN) in sklenil, da bo v Libijo poslal posebno preiskovalno misijo. Da bo na kraju samem spremljala dogajanje v državi, kajti Gadafi bo očitno poskušal storiti vse, da bi ostal na oblasti. Tudi s silo.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je na zasedanju sveta – po srečanju z zunanjimi ministri ZDA, Francije, Velike Britanije in Italije – predlagal popolno ustavitev denarnih nakazil Libiji. Vsa plačila naj bi, kot je predlagal, zamrznili za šestdeset dni. Mednje sodi tudi poravnavanje računov za nafto. Tako naj bi mednarodna skupnost preprečila, da bi svež denar prišel v Gadafijeve roke.

V Ženevi je danes nastopil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je ostro obsodil nasilje nad civilisti v Libiji. »Nasilno vojaško posredovanje proti civilistom je nesprejemljivo!« je opozoril Lavrov. »Rusija obsoja takšno ravnanje in zahteva spoštovanje mednarodnega prava,« je dodal ruski zunanji minister in se s to izjavo znova ujel v past dvojnih meril, ki jih sicer pogosto očita drugim. Moskva namreč že vse od izbruha prve čečenske vojne leta 1994 izjemno grobo obračunava s prebivalci severnokavkaških republik, zlasti v Čečeniji. In odločno zavrača vsakršne kritike na račun takšne politike. Še posebno, ko o njej spregovorijo v svetu Združenih narodov za človekove pravice.