Kairo: nihče ne dvomi, da se bližajo odločilne ure

Kairo - Že okoli poldneva je bilo na trgu več sto tisoč ljudi. Obrazi protirežimskih protestnikov so drugačni kot v prvih dneh protestov proti predsedniku Hosniju Mubaraku in njegovi kliki. Ljudje so izčrpani. Nekateri komaj stojijo na nogah. Med njimi je več sto ranjencev. Zdravniki, ki so se enotno odpravili na proteste, poškodovanim in izčrpanim protestnikom sredi trga nudijo prvo pomoč. V bližnji »poljski bolnišnici« izvajajo preproste kirurške posege. Proti epicentru ljudske vstaje ves čas prihajajo novi in novi protestniki. S seboj - odločni, da vztrajajo do konca - nosijo velike zaloge hrane. Na trgu, kjer so še ponoči potekali srditi spopadi med nasprotniki in podporniki režima, je napeto. Nihče ne dvomi, da se bližajo odločilne ure.

Skupina jeznih mladeničev kriči »Mubarak, morilec!« in nabira kamenje za morebitne popoldanske spopade s podporniki vlade. Danes je na trgu bistveno manj žensk, kot v minulih dnevih. Otroke je mogoče prešteti na prste ene roke. Povprečna starost protestnikov se je v zadnjih dneh - potem ko so izbruhnili spopadi - precej dvignila. Izobražena in visoko artikulirana mladina, pobudniki protirežimskih protestov, je danes že v manjšini. Moderni diskurz socialnih omrežij, ki je presegel vse politične, družbene, religiozne in ekonomske koncepte, so začela zamenjevati verska ali bolj agresivna sporočila.

Dostope do trga, ki je v zadnjih desetih dnevih postal središče sveta, varuje vojska. Na ulicah Kaira je prvič od začetka protestov mogoče opaziti večje število pehotnih enot egiptovske vojske, ki so poti proti trgu zavarovale z bodočo žico in barikadami. Po vsem Kairu so bile preko noči postavljene številne nadzorne točke. Na obvoznicah za Egiptovskim nacionalnim muzejem še vedno potekajo spopadi. Vojska skuša vzpostaviti »nikogaršnje ozemlje«.

Ljudje, ki so proti trgu prihajali iz severne smeri, so trdili, da so na njih streljali oboroženi civilisti in da so jih na poti proti trgu ves čas ustavljale enote uličnih razbojnikov. Skoraj vsakdo, ki je danes prišel na trg, pripoveduje podobno zgodbo. Tisti, ki so na trgu preživeli že več dni - nekateri vseh deset - meglenih oči govorijo o brutalnosti vladnih podpornikov, ki so v sredo v organizirani in s strani oblasti vodeni akciji poškodovali več sto ljudi. Brutalnost vladnih podpornikov smo na svoji koži v zadnjih dnevih dodobra občutili tudi novinarji, ki smo - nehote - postali del zgodbe. Oblasti so se spravile nad nas. Nihče ni varen. Po Kairu je podnevi in ponoči poteka odprt lov na tuje poročevalce.

»Dovolj je bilo. Režim nas hoče pobiti. Zdaj vedo, da bomo vztrajali do konca. Mislili, so da nas bodo ustrahovali in da bomo poraženi odšli domov. Še enkrat več so pokazali, da ne poznajo lastnih ljudi. Trideset let so nas poskušali spremeniti v ovce. Ni jim uspelo! Danes bo na ulicah ves Egipt. Danes se bo odločalo o naši prihodnosti. Pripravljeni smo na boj,« mi je pravil srednješolski učitelj angleškega in arabskega jezika Ramadani Said. Še vedno upa, da bo v primeru ponovnega izbruha nasilja za red in mir poskrbela vojska. Ta na Trgu osvoboditve, kjer ljudje ves čas pojejo in molijo, vztrajno povečuje svojo prisotnost. Vztrajno narašča tudi število protestnikov. Veteranom bitke za svobodni Egipt se pridružujejo nove sveže moči.

Kljub tragičnim dogodkom in krutosti, ki je v zadnjih dnevih vladala na in okoli trga, velika večina protestnikov še vedno kliče k miru.

»Spremembe želimo doseči po mirni, demokratični poti. Svojih rok ne želimo umazati s krvjo. Hosni Mubarak je pokazal svoj pravi jaz. Je lažnivec in klavec, a njegove igre ne bomo sprejeli. Oblasti želijo proteste prikazati kot upor islamskih skrajnežev, ki je voden iz tujine. To je bolna laž, ki jo je večkrat ponovil tudi podpredsednik Omar Sulejman. Muslimanska bratovščina je le eno izmed opozicijskih gibanj. Tu je zbran ves Egipt. Mi smo mavrično gibanje. Nimamo voditelja, nimamo političnih botrov, oblasti pa nas želijo preko državne medijske propagande nevednim ljudem predstaviti kot teroriste. Ne smemo nasesti na njihove provokacije,« je povedal Ihmed Batregi, inženir in uslužbenec nacionalne naftne družbe, ki je osem noči zapored preživel na trgu, kjer je skupaj s prijatelji spal v parku pred mošejo. Njegove oči so krvavo rdeče, telo tresoče, jezik opletajoč. A odločnost ne popušča.

Po trgu kot zombiji hodijo ranjenci. Skozi obliže na njihovih udih in glavah se prebija kri. Pripovedujejo o spopadih in kolegih, ki so padli. O mučenikih. Poudarjajo, da takšne množice nič ne more zaustaviti. Medtem vojska na in okoli trga utrjuje svoje položaje.

Ves čas nas obkrožajo skupine moških, ki drug preko drugega poskušajo povedati svojo zgodbo in zgodbo protestov. V eni izmed skupin je izstopal možakar, čigar srajca je bila popolnoma okrvavljena, njegov obraz pa je spominjal na brutalno pretepenega boksarja. Lesk v njegovih očeh je bil popolnoma drugačen kot lesk v očeh protestnikov. To je bil pogled poraženca. Tarek Hasin Ali je bil namreč »vojni ujetnik«. Protirežimski protestniki so ga zajeli, medtem ko je s hordami policistov v civilu, pripadniki varnostno-obveščevalno služb in režimskih 'lojalistov' v sredo popoldan napadel mirno in dostojanstveno množico na Trgu osvoboditve. Po zajetju jih je pošteno dobil po glavi. »Sem uslužbenec državnega podjetja. Plačali so mi 50 funtov (okoli 8 evrov), da sem se prišel na trg pretepat. To je bila napaka. Zdaj sem se pridružil protestnikom. Hosni Mubarak mora pasti,« je razlagal. Ker je opazil, da nas ni prepričal, je v znak potrditve svojih besed dvignil roke in s prsti oblikoval znak zmage.