Kaj storiti z Gadafijem?

New York – »Trpljenje ljudi in prelivanje krvi sta nezaslišana in nesprejemljiva,« so bile besede, s katerimi je ameriški predsednik Barack Obama obsodil nasilne obračune pristašev in plačancev libijskega voditelja Moamerja Gadafija s protestniki. A ostrih besed iz Bele hiše v Tripoliju ne bodo poslušali, pravijo ameriški analitiki. Hkrati ZDA v Libiji sploh nimajo veleposlanika, saj so ga zaradi škandala, ki ga je povzročila objava zaupnih ameriških diplomatskih depeš, poklicali v Washington na posvetovanje za nedoločen čas.

Ko je portal WikiLeaks v sodelovanju z nekaterimi vodilnimi svetovnimi časopisi začel objavljati na tisoče diplomatskih dopisov, je bil eden od najbolj navajanih dokumentov tisti, v katerem ameriški veleposlanik v Libiji Gene Kretz opisuje, kako Gadafija povsod spremlja njegova osebna medicinska sestra, »svetlolasa ukrajinska hotnica«. Kretz je leta 2008, ko so ZDA znova vzpostavile diplomatske stike z Libijo, postal prvi tamkajšnji ameriški veleposlanik, odkar je leta 1972 Washington iz Tripolija umaknil njegovega predhodnika.

Začasno so pred dvema mesecema umaknili tudi Kretza, neimenovani visoki predstavnik zunanjega ministrstva pa je takrat za revijo Foreign Policy izjavil, da objavljene depeše, ki podrobno in sočno opisujejo zdravstveno stanje in čudaška početja libijskega voditelja, niso edini razlog za odpoklic. »Naši odnosi so zapleteni, WikiLeaks pa je k temu le pripomogel,« je dodal diplomat. ZDA tako v kriznem času v Tripoliju nimajo niti veleposlanika. »Nimamo niti osebnih stikov na najvišji ravni,« je pred dnevi za časnik Washington Post potožil nekdanji visoki ameriški diplomat David Mack, ki se je ukvarjal zlasti z Libijo.

Zdaj v Washingtonu razmišljajo zlasti o tem, kakšne sankcije bodo bodisi sami bodisi skupaj z mednarodno skupnostjo uvedli proti Gadafijevemu režimu. »Vse možnosti so na mizi,« je zagrozila prva dama ameriške diplomacije Hillary Clinton. ZDA na Libijo sicer nimajo takega vpliva kot na Egipt, ki mu s poldrugo milijardo dolarjev na leto skoraj v celoti financirajo vojsko. Lani je Libija dobila manj kot milijon dolarjev ameriške pomoči za razoroževanje.

Ko se je leta 2003 »nori pes z Bližnjega vzhoda«, kakor je Gadafija nekoč poimenoval ameriški predsednik Ronald Reagan, odpovedal razvoju jedrskega orožja, so ZDA z njegovo državo spet vzpostavile stike. A tajne depeše so pokazale, da je Gadafi s spornim programom izsiljeval še novembra 2009, ko Rusom zaradi neprijaznega ameriškega sprejema med zasedanjem generalne skupščine OZN ni hotel predati še zadnjih zalog oplemenitenega urana. Zaplet je rešilo šele pismo Clintonove, v katerem je Gadafiju zagotovila, da ZDA spoštujejo tako njega kot njegovo državo.