Kljub umirjanju razmer krize v Egiptu še ni konec

Kairo - Osrednji kairski trg Tahrir je še vedno poln protivladnih protestnikov, ki vztrajajo, da jih začetek pogovorov med vladajočo stranko in opozicijo ne bo odvrnil od namere, da strmoglavijo osovraženega predsednika Hosnija Mubaraka. Noč so na trgu osvoboditve tako znova preživeli tisoči. Spali so v šotorih, pod ponjavami in na prostem. Številni so legli okoli tankov, ki obkrožajo trg, da bi jim na ta način preprečili odhod - bojijo se namreč, da bi to povzročilo nove spopade med podporniki in nasprotniki režima.

Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je trg Tahrir, ki je bil še pred nekaj dnevi prizorišče srditih spopadov, danes dobil nekoliko praznično podobo. Ob vhodu na trg vedno nove sile protestnikov pozdravljajo z vzkliki »Postajamo večji« in »Bog je velik«; po trgu pa se sprehajajo glasbeniki, pesniki in prodajalci, ki ponujajo čips, čaj, tople obroke in celo nogavice.

Medtem ko so se demonstracije na trgu Tahrir prevesile že v 14 dan, pa se življenje v egiptovski prestolnici počasi normalizira. Večino trgovin, ki jih niso oplenili ali požgali oziroma so bile med nemiri zaprte, so včeraj znova odprli, ravno tako tudi nekaj bank. Kot poroča Al Džazira, ljudje sicer v veliki meri podpirajo zahteve protestnikov, po drugi strani pa želijo znova živeti normalno. Nekateri se sicer še vedno bojijo, da se bo na ulice vrnil kaos, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trgovci svojih prodajaln tako nočejo založiti z dobrinami in jih namesto tega hranijo v skladiščih, pa tudi vojska in protestniki, ki še vedno vztrajajo na ulicah, opozarjajo, da krize še zdaleč ni konec.

Pogajanja želenih rezultatov niso prinesla

Novi egiptovski podpredsednik Omar Sulejman se je včeraj sicer sestal z opozicijskimi skupinami, med drugim tudi z vrsto let prepovedano Muslimansko bratovščino, vendar bistvenega sporazuma niso dosegli. Strinjali so se le, da bodo oblikovali poseben odbor, ki bo preučili ustavne amandmaje. Ti bi omogočili, da na prihodnjih volitvah kandidira več kandidatov, poleg tega pa določili tudi obdobje predsedovanja. Odbor mora s svojo nalogo zaključiti do prvega tedna v marcu.

Poleg tega je vlada na včerajšnjih pogajanjih pristala, da bo pravosodne oblasti pooblastila za boj proti korupciji. Jutri bodo tako prvič zaslišali tri nekdanje ministre osumljene korupcije. Med njimi bo tudi nekdanji minister za turizem Zuhair Geranah. Večernji.hr poroča, da je Geranah in drugi, ki so jim egiptovske oblasti zaradi suma korupcije pred kratkim prepovedale zapustiti državo in zamrznile premoženje, na hrvaški obali načrtovali več projektov. Kot poroča hrvaški medij, so tako protestniki na trgu Tahrir preprečili, da bi egiptovski bogataši svoj denar prali tudi na Hrvaškem.

Egiptovsk vlada je še obljubila, da bo poiskala in kazensko preganjala odgovorne za umik policijskih sil s kairskih ulic pred več kot tednom dni. Režim se je še zavezal, da ne bo nadlegoval tistih, ki so sodelovali pri protivladnih protestih, ter obljubil, da ne bo oviral svobode tiska, pisanja sporočil in objavljanja na svetovnem spletu. Sulejman se je poleg tega strinjal, da bodo izpustili vse, ki so jih zaprli v času protivladnih protestov, in umaknili osovražen razglas o izrednih razmerah, ko bodo to omogočale varnostne razmere. Oblasti so tako danes sporočile, da bodo iz pripora izpustili vodjo trženja Waela Gonima pri Google Inc., ki je pomagal pri organizaciji protivladnih protestov. Policisti so ga prijeli 28. januarja.

Egiptovske oblasti poskušajo jezo protestnikov ohladiti tudi z višjimi plačami in pokojninami. Danes so tako sporočili, da bodo od aprila dalje zaposleni v javnem sektorju in upokojenci dobili za 15 odstotkov višje dohodke. Novo imenovani finančni minister Samir Radvan je povedal, da bo to državo stalo okoli 960 milijonov dolarjev. Plače javnih uslužbencev so bile namreč zadnjih nekaj let zamrznjene.

Bela hiša Mubaraka ne sili k odstopu

Čeprav se Bela hiša pripravlja na Egipt brez zaveznika Hosnija Mubaraka, se noče spustiti v razprave, kdaj bo dolgoletni egiptovski predsednik dejansko odstopil. »Samo on [Mubarak] ve, kaj bo storil. Vemo le to, da Egipt ne bo več, kar je nekoč bil,« je v pogovoru za televizijo Fox dejal ameriški predsednik Barack Obama. »ZDA ne morejo ukazovati, rečemo lahko le, da je prišel čas za spremembe v vaši državi,« pa je dejala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Dodala je, da bi priganjanje Mubaraka, naj le odide, lahko povzročilo dodatne težave v državi, ki se že tako sooča z izzivom, kako se preobraziti iz avtokracije v demokracijo.

Kot je še dejala ameriška zunanja ministrica, je Obamova administracija sedaj osredotočena na spodbujanje mirnega prehoda, in ne na čim prejšnji Mubarakov odhod. Namignila je celo, da bi Mubarakova prisotnost lahko pomagala zaključiti ta proces. Če bi namreč Mubarak položaj nemudoma zapustil, bi morali v skladu z ustavo volitve izvesti v 60 dneh, za kar pa celo nekateri nasprotniki režima trdijo, da bi bilo težko izvedljivo. Poleg tega bi lahko kandidirali bolj ali manj le člani režima.

Tudi strokovnjaki menijo, da bi takojšen odhod predsednika Mubaraka lahko otežil izpeljavo političnih reform. »Ključna zahteva opozicije, da Mubarak nemudoma odstopi, jim ne bo prinesla tega, kar želijo,« pravi politični analitik na washingtonski univerzi Georgetown Nathan Brown. »Znebili bi se Mubaraka, toda sprožili vrsto ustavnih postopkov, ki bi razmere res zapletle,« dodaja.

Tudi nekateri najglasnejši kritiki dolgoletnega predsednika pravijo, da bi moral morda ostati nekoliko dlje, pa čeprav samo kot figura. »Položaj je zapleten,« meni odvetnik za človekove pravice Hosam Bagat. »Veliko bolj preprosto bi bilo, če bi uspeli s to vstajo režim strmoglaviti.«

V skladu z enim izmed predlogov, o katerem razpravljajo, bi lahko Mubarak vrsto svojih pooblastil predal Sulejmanu, ki bi se nato z opozicijo pogajal o ustavnih spremembah, ki bi bile potrebne za poštene volitve. Toda v skladu s trenutnimi pravili bi moral vse ustavne spremembe odobriti parlament, kar bi lahko predstavljalo težavo, glede na to, da v 518-članskem parlamentu večinoma sedijo Mubarakovi podporniki.

Obama: Egipt je stopil na pot sprememb

Ameriški predsednik Barack Obama je danes še povedal, da je Egipt stopil na pot sprememb, s katerimi bo izšel iz politične krize. Dejal je tudi, da bodo ZDA še vedno sodelovale z egiptovskimi oblastimi, vendar se bodo morale te držati podpisanih sporazumov. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da se je sporočilo Bele hiše najverjetneje nanašalo na mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom.

Razmere v Egiptu je komentiral tudi britanski premier David Cameron, ki je dejal, da mora Sulejman sprejeti »nujne, nepreklicne in stvarne« politične reforme ter svetu pokazati, da je pripravljen uvesti demokracijo. Povedal je še, da je danes v telefonskem pogovoru od njega zahteval, da v kratkem razpišejo volitve.

Vodja libanonskega političnega gibanja Hezbolah šejk Hasan Nasralah pa je dejal, da bodo nemiri v Egiptu spremenili Bližnji vzhod, saj bodo politični režimi, ki so ohranjali mir z Izraelom primorani odstopiti z oblasti. Povedal je, da se bo nova oblast, ki se bo oblikovala v Kairu, distancirala od Izraela. Izraelska vlada je ob začetku nemirov v Egiptu sicer izrazila zaskrbljenost, da bodo oblast prevzeli Muslimanski bratje, ki bi lahko ogrozili mirovno pogodbo med državama.