Konec družinskega imperija Gadafi?

ZN je v soboto zvečer soglasno sprejel resolucijo, ki uvaja sankcije proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju in njegovi družini. Poziv k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi napadov na civiliste. Sestava predhodne vlade in zamrznitev premoženja družinskega imperija.

Objavljeno
27. februar 2011 09.45
Tanja Cirman, delo.si
Tanja Cirman, delo.si
New York - Resolucija od libijskega režima zahteva takojšnje prenehanje nasilja in korake proti uresničitvi legitimnih zahtev protestnikov. Državam članicam Varnostni svet (VS) Združenih narodov (ZN) nalaga sodelovanje pri evakuaciji tujih državljanov iz Libije in predaja obravnavo položaja v Libiji od 15. februarja naprej tožilstvu ICC. Tožilci ICC morajo v dveh mesecih poročati VS ZN o svojih ukrepih, kasneje pa na vsake pol leta.

Tokrat se je tudi prvič zgodilo, da je VS ZN soglasno sprejel odločitev, da se katera država pojavi pred ICC. Pogajanja o resoluciji so se zavlekla prav zaradi tega, ker sta bili stalni članici VS ZN, Rusija in Kitajska, uvodoma zadržani do tega. Sankcije zadevajo 16 oseb na čelu z Gadafijem. Resolucija predvideva zamrznitev premoženja, prepoved mednarodnih potovanj in trgovine z orožjem. Vse države članice ZN morajo nemudoma sprejeti ukrepe za preprečitev trgovine z orožjem in vojaško opremo z Libijo, prav tako pa tudi sprejeti ukrepe za preprečitev sodelovanja svojih državljanov z libijskimi oblastmi pri kršitvah človekovih pravic. To se nanaša na poročila o tujih plačancih Gadafija, ki streljajo na Libijce.

Resolucija sicer ne uvaja območja prepovedi vojaških poletov nad Libijo, prav tako pa tudi ne poziva k nobenim oboroženim ukrepom, na primer zveze Nato, za zaščito civilistov.

Pred VS ZN so že v petek zvečer enostransko ukrepale ZDA in uvedle podobne sankcije. VS ZN je v soboto o predlogu resolucije, ki so jo v obtok poslale Velika Britanija, Francija, Nemčija in ZDA, razpravljal 12 ur. Pogajanja so se lomila glede napotitve Libije pred ICC, malce zamude pa je bilo tudi zato, ker so želeli Britanci in Francozi iz Libije umakniti svoje državljane, kar jim je v soboto tudi uspelo, poroča STA. ZDA niso članica ICC, vendar so v tem primeru naredile izjemo.

Za preiskavo ICC se je zavzela tudi libijska delegacija v ZN, ki se je že pred dnevi ločila od polkovnika Gadafija. Veleposlanik Libije, sicer stari tovariš Gadafija, Abdurahman Šalgam, ki se je vmes že tudi oklical za novega zunanjega ministra Libije, je osebno pozval VS ZN, naj sprejme ukrepe proti Gadafijevim grozodejstvom. 

V treh mesecih že prve volitve?

Nekdanji libijski pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil bo v Bengaziju ustanovil prehodno vlado, v kateri bo menda tudi poveljniki libijske vojske. Naloga vlade bo priprava svobodnih in poštenih volitev v naslednjih treh mesecih.

Ne glede na sankcije Združenih narodov pa libijski voditelj Moamer Gadafi še vedno vztraja na oblasti. Njemu lojalne milice menda še vedno nadzorujejo večino predelov Tripolija. Po navedbah opozicije pa je vzhodni del Libije že v rokah protestnikov. V Bengaziju, drugem največjem libijskem mestu, kjer je po prvih ocenah v protestih proti Gadafijevemu režimu življenje izgubilo najmanj 750 ljudi, so razmere sedaj mirne.

Skupno število mrtvih v libijskih protestih je po besedah namestnika libijskega veleposlanika pri ZN Ibrahima Dabašija sicer preseglo številko tisoč.

Izpod Gadafijevega režima je menda osvobojeno tudi tretje največje libijsko mesto Misurata. Gadafiju zvesti vojaki in policisti so po navedbah očividcev zapustili Misurato, ki leži 200 kilometrov vzhodno od Tripolija in velja za libijsko gospodarsko središče.

Nasprotniki režima so zavzeli tudi Al Zavij, ki leži 50 kilometrov zahodno od Tripolija. V mestu, kjer naj bi se danes zbralo več tisoč ljudi, protestniki napovedujejo krvave spopade, če bodo v mesto prišle Gadafijeve sile. Predsednik države je prebivalce tega mesta v četrtek po napadu na tamkajšno mošejo, kamor so se zatekli uporniki, namreč obtožil, da sodelujejo z Al Kaido.

Odzivi tujih vlad na sankcije

Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je po glasovanju v VS ZN dejal, da resolucija pošilja mogočen signal odločenosti mednarodne skupnosti, da stoji ob strani Libijcem pri odločanju o lastni prihodnosti. Ameriška veleposlanica Susan Rice pa je dejala, da je to jasno sporočilo režimu, da mora prenehati z ubijanjem.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je v preteklih dneh pozival Gadafija, naj preneha z nasiljem in nato pozival VS ZN k sprejetju odločnih ukrepov, je resolucijo pozdravil. "Resolucija pošilja trdno sporočilo, da se velike kršitve človekovih pravic ne bodo prenašale in bodo odgovorni za hude zločine kaznovani. Upam, da je režim v Libiji sporočilo slišal in ga bo upošteval," je dejal generalni sekretar ZN.

Na sankcije VS ZN proti Gadafiju se je odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in napovedala, da bo Bruselj formalno odločitev o zamrzniti premoženja Gadafijeve družine sprejel čim prej. Dodala je, da je v nenehnem stiku z ZN in ZDA glede dogovora o nadaljnjih korakih proti Gadafijevemu režimu.

Na dogajanje v Libiji se je odzvala tudi uradna Moskva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z libijskim zunanjim ministrom Muso Kuso dejal, da Moskva obsoja "nesprejemljivo libijsko uporabo sile proti civilistom", je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Na Dunaju pa je avstrijski kancler Werner Faymann nedavno za avstrijski časnik Österreich med drugim dejal, da Avstrija razmišlja, da bi zamrznila Gadafijev bančni račun. Podprl je tudi zamrznitev Gadafijevih nepremičnim po svetu.

Premoženje družine Gadafi

Vodje opozicije v Libiji ocenjujejo, da se premoženje družine libijskega voditelje Moamerja Gadafija giblje med 80 in 150 milijardami ameriških dolarjev. Točni podatki sicer niso dosegljivi, saj je bilo omenjanje s korupcijo zaznamovanega poslovanja družine vedno zelo tvegano.

Nekaj podatkov iz diplomatskih depeš ameriškega veleposlaništva v Tripoliju pa so nedavno objavili na spletni strani WikiLeaks. Depeše razkrivajo, da ima družina Gadafi povezave v naftnih, plinskih, gradbenih, telekomunikacijskih in potrošniških sektorjih ter v medijih in več hotelih.

Nekateri Gadafijevi sinovi so menda brez vednosti očeta večkrat obiskali sedež vodje libijske nacionalne naftne korporacije Šukrija Ganema in ga prisilili, da jim za njihove lastne namene vroči več milijonov, ki so nastali z naftnimi posli. Eden od Gadafijevih sinov, Saif al Islam, je domnevno naftne prihodke urejal preko svojega podjetja One-Nine Petroelum. Njegova sestra Aiša je menda lastnica zasebne bolnišnice v Tripoliju. Denar državnega podjetja za telekomunikacije pa se je zlival h Gadafiju samemu. Sin Al Sadi je imel povezave v nepremičninskem in turističnem sektorju. Domnevno so bili sinovi Al Sadi, Mohamed in Mutasim tudi v sporu zaradi pravice nad licenco znamke Coca Cola.

Za zdaj ni znano, koliko premoženja je družina Gadafi uspela prenesti v tujino, domneva pa se, da imajo odprtih več bančnih računov v zalivskih državah, čeprav so njihovi odnosi z voditelji teh držav razmeroma slabi.

Saif Al Islam je menda tudi lastnik razkošne nepremičnine v Londonu, celotna družina pa ima v lasti tudi nakupovalno središče v britanski prestolnici. Med drugim naj bi Gadafijeva družina posedovala tudi vilo na Dunaju.

Leta 2002 je družina Gadafi preko svoje naložbene družbe Lafica pridobila 7,5 odstotka nogometnega kluba Juventus iz Torina, in sicer v vrednosti 22,9 milijarde evrov.