Libijski »princ v izgnanstvu« poziva k dejanjem

Tripoli - V Libiji se nadaljujejo spopadi za prevzem oblasti. Medtem ko so se v zadnjih dneh razširile govorice, da se želi libijski voditelj Moamer Gadafi z opozicijo pogajati o svojem odstopu, so danes iz Grčije sporočili, da je njihov zračni prostor preletelo Gadafijevo letalo, ki je bilo namenjeno v Egipt.

Iz Kaira so že sporočili, da je bil na krovu letala general major Abdul Rahman bin Ali al Said al Zavi, ki je zahteval srečanje z egiptovskimi vojaškimi oblastmi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v sosednjo državo prinesel sporočilo libijskega voditelja, ki je bilo po besedah italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija naslovljeno na Arabsko ligo. Konec tedna se bodo namreč v Kairu sestali zunanji ministri članic Arabske lige, ki bodo razpravljali o morebitni uveljavitvi prepovedi letenja nad libijskim zračnim prostorom.

Grške oblasti so danes še sporočile, da je Gadafi včeraj poklical premiera Georgea Papandreouja. Ta ga je pozval, naj najde mirno rešitev za izhod iz krize. Varnostni svet Združenih narodov je sicer v sklopu sankcij proti polkovniku prepovedal potovanja tesnih Gadfijevih sodelavce in njegove družine.

Gadafijev režim ponudil nagrado za Džalila

Režim libijskega voditelja Gadafija je danes ponudil nagrado v vrednosti 500.000 dinarjev (približno 410.000 dolarjev) za aretacijo vodje uporniškega nacionalnega sveta Mustafe Abdel Džalila. Kot je sporočila državna televizija, administracija za kriminalne preiskave zgoraj omenjeno vsoto nudi osebi, ki bo »ujela in predala vohuna po imenu Abdel Džalil«, nagrado v višini 200.000 dinarjev pa tistemu, ki bo oblastem sporočil informacije, ki bodo privedle do njegove aretacije.

Libijski »princ v izgnanstvu« poziva k dejanjem

Dedič libijske monarhije, ki jo je Moamer Gadafi leta 1969 vrgel s prestola, je mednarodno skupnost pozval, naj njegovemu ljudstvu pomaga, da se znebi samodržca. Muhamad al Senusi, ki vse od leta 1988 živi v Londonu, je pozdravil »junaške upornike«, ki se že več kot tri tedne spopadajo z libijskimi varnostnimi silami, ob tem pa opozoril, da se razmere slabšajo izredno hitro. »Morilski Gadafijev režim še naprej uporablja letalske sile in ostalo orožje, mednarodna skupnost pa medtem govori veliko a stori malo,« je dejal. »Rabimo manj govorjenja in več dejanj.«

Po državnem udaru s katerim je leta 1969 strmoglavil Muhamadovega prastrica, je Gadafi takrat sedemletnega »prestolonaslednika« in njegovo družino obsodil na hišni pripor, nato pa ga je skupaj z vsemi ostalimi člani kraljevske družine prisilil, da je zapustil državo. »Kronski princ« je pred tem sicer dejal, da ne namerava prevzeti oblasti.

Gadafi: Tujci poskušajo kolonizirati Libijo

Moamer Gadafi, ki državi vlada 41 let, je danes državljane opozoril, da so se zapletli v zaroto tujcev, ki želijo kolonializirat Libijo. To po njegovo dokazujejo tuji državljani, ki so jih njegovi pripadniki zajeli v ponedeljek. »Ko so naše sile včeraj prevzele nadzor nad mošejo, so v njej poleg orožja našle tudi alkohol. Zajeti tujci prihajajo iz Afganistana, drugi so iz Egipta in tretji iz Alžirije. Sem so prišli, da zavedejo naše otroke,« je v izjavi za javno televizijo dejal Moamer Gadafi. Kot poroča Al Džazira Gadafi pojasnjuje, da so za nemire v zadnjih dneh odgovorni tujci, ki rekrutirajo naivne in ranljive mlade ljudi v mestih Zavija in Bengazi.

Nemire v državi so tako po njegovih besedah sprožile zahodne države, ki si želijo prisvojiti libijsko nafto. »Kolonialisti snujejo zaroto, s katero bodo osramotili Libijce in jih zasužnjili ter prevzeli nadzor nad najdišči nafte.« V drugem intervjuju, tokrat za francosko televizijo LCI, pa je povedal, da za zaroto stojita Velika Britanija in Francija. Ti sta namreč eni najglasnejših zagovornic zaprtja libijskega zračnega prostora.

Opozicijski voditelji, ki so v Bengaziju ustanovili začasno vlado, so včeraj dolgoletnega voditelja znova pozvali, naj zapusti državo. »Prvi pogoj je, da preneha s spopadi na vseh območjih, drugi, da v 72 urah zapusti državo. Le v tem primeru se bomo odpovedali naši pravici, da ga sodno preganjamo zaradi zatiranja, stradanja in pobijanja Libijcev,« je povedal vodja začasne vlade Mustafa Abdel Džalil.

Uporniki so rok za njegov odhod postavili, ko je v tujih medijih zakrožila novica, da se je Gadafi včeraj poskušal pogajati z opozicijo. Po nepotrjenih podatkih je v zameno za svoj odhod zahteval, da obdrži vse svoje premoženje. Libijska državna televizija je kasneje zanikala, da samodržec sestopa s prestola v Tripoliju.

Obleganje uporniških mest se nadaljuje

Srditi spopadi med Gadafijemi privrženci in njegovimi nasprotniki se medtem nadaljujejo. Prebivalci pristaniškega mesta Ras Lanuf so bili včeraj tarča več zračnih napadov, še naprej je oblegano mesto Zavija, ki leži okoli 50 kilometrov od Tripolija. Boji se bijejo tudi v Misrati in Bin Džavadu. V mesto duhov se je spremenila tudi prestolnica, kjer po poročanju Al Džazire ostrostrelci na glavnem trgu naključno izbirajo svoje žrtve. Prebivalci Tripolija niso varni niti za štiri stenami, saj oborožene skupine menda vdirajo v stanovanja in pobijajo ljudi. »Ne glede na pobožne želje uporniških skupin - da želi polkovnik Gadafi mirno oditi - se moramo zazreti resnici v oči. Samozavest njegovih privržencev raste in ne zgleda, da izgubljajo upanja,« je zapisala novinarka Al Džazire Anita McNaught.

Od začetka ljudske vstaje 14. februarja je v Libiji življenje izgubilo več tisoč ljudi. Medtem ko se znotraj meja države ljudje spopadajo z nasiljem, se na meji človekoljubni delavci soočajo s humanitarno krizo. Iz države je pobegnilo več kot 210.000 ljudi, po besedah Ibrahima Osmana, predstavnika tamkajšnjega Rdečega križa, pa vsaj 30.000 tujih delavcev ni imelo te sreče. Pot iz nemirne države so jim namreč prekrižali Gadafijevi privrženci, ki so jih prisili, da se vrnejo v Tripoli in znova prevzamejo zapuščena delovna mesta.