Mubarak ostaja, protestniki jezni in razočarani

Hosni Mubarak je med govorom svojim rojakom dejal, da do septembrskih predsedniških volitev ostaja na predsedniškem položaju. Tako se niso izpolnile napovedi vidnejših članov vlade in vojske, ki so množici protestnikov dejali, da bo njihovim zahtevam še nocoj ugodeno. S trga Tahrir se slišijo vzkliki razočaranja in jeze.

Objavljeno
10. februar 2011 10.39
Maja Jaklič, Mojca Boštele, delo.si
Maja Jaklič, Mojca Boštele, delo.si
Kairo - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v svojem govoru rojakom sporočil, da bo držal svojo obljubo, ki jo je dal pred kratkim, in sicer da na naslednjih volitvah ne bo kandidiral na predsedniških volitvah. Več tisoč glavi množici je povedal, da na oblasti ostaja vsaj še do septembrskih predsedniških volitev. Protestniki, ki so nestrpno pričakovali njegov odstop, so se na njegov govor odzvali z jezo in razočaranjem. Po osrednjem trgu so se razlegli vzkliki: »Odidi, odidi, odidi«.

Mubarak je egiptovskim državljanom še povedal, da bo del svojih pooblastil prenesel na podpredsednika države Omarja Sulejmana, ne misli pa mu prepustiti predsedniškega položaja. »Verjamem v to, da večina Egipčanov ve, kdo je Hosni Mubarak in boli me, ko slišim, kaj nekateri moji rojaki govorijo o meni. Zavedam se nevarnosti, ki nam preti. Egipt se sooča s pomembnim obdobjem svoje zgodovine. To nas zavezuje, da delamo v interesu države in ne sebe. Egipt je na prvem mestu.«

Mubarak je v govoru zahteve mladih Egipčanov označil za legitimne in upravičene. Povedal je tudi, da bo takoj, ko bo to mogoče, preklical izredno stanje v državi. Obljubil je tudi, da se bo prizadeval za kaznovanje vseh odgovornih za nasilje nad protestniki, vsem svojcem umrlih pa je izrekel svoje sožalje.

Protestnike je takoj za predsednikom države nagovoril tudi podpredsednik države Omar Sulejman, ki jim je povedal, naj se odpravijo domov ali nazaj v službo. »Mladi Egipta, junaki, vrnite se domov in na svoja delovna mesta.« Povedal je tudi, da je bilo opozicijsko gibanje 25. januar uspešno, saj je državo popeljalo na pot demokracije. »Zgodovina se je začela.«

Napovedi o odstopu Mubaraka se niso uresničile

Pred današnjim nagovorom državljanom so mnogi napovedovali, da je napočil »dan d« protestov in da bo Mubarak odstopil z oblasti.

Generalni sekretar nacionalne demokratične stranke (NDP) Hosan Badravi je tako popoldan povedal, da bi Mubarak lahko zahtevam protestnikov ugodil še nocoj. »Od predsednika pričakujem, da se bo odzval na zahteve svojega ljudstva, saj mu je stabilnost države nadvse pomembna.«

Da Mubarak zapušča mesto predsednika države, je danes namigoval tudi general Hasan al Roueini, ki je več tisoč glavi množici na osrednjem kairskem trgu Tahrir dejal: »Vašim zahtevam bo še danes ugodeno.« Protestniki, ki že 17. dan vztrajajo na kairskih ulicah, so se odzvali z vzkliki »Bog je velik«, generala pa so nosili na ramah. Spet drugi pa so se na najavo vojaškega poveljnika odzvali z gesli »civilno in ne vojaško oblast«.

Tudi direktor ameriške osrednje obveščevalne službe CIA Leon Panetta je povedal, da »obstaja velika verjetnost«, da Mubarak še nocoj odstopi s položaja. Dejal pa je tudi, da bo v tem primeru predsedniški položaj najverjetneje prevzel Omar Sulejman.

O morebitnem predhodnem odstopu Mubaraka z oblasti je govoril tudi premier Ahmed Šafik, vendar je opozoril, da bo končno odločitev sprejel predsednik sam.

Kljub napovedim pa je minister za informacijsko tehnologijo Anas el Fekj že od začetka zavračal namige, da Mubarak zapušča predsedniško rezidenco, je poročala Al Džazira. »Predsednik je še vedno na položaju in z njega ne bo odstopil. Vse, kar poročajo mediji temelji na govoricah.«

Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da danes zaseda tudi vrhovni svet obrambnih sil. V izjavi za javnost so zapisali, da »podpirajo legitimne zahteve ljudstva«. Tiskovni predstavnik sveta je še povedal, da poskušajo najti rešitev, s katero bodo »zaščitili narod, njegove dosežke in ambicije«. AP poroča, da za mizo, ki jo je pokazala državna televizija, ni bilo videti vrhovnega poveljnika oboroženih sil Mubaraka in ne premiera ter podpredsednika države. Tam so sedeli le vojaški poveljniki z ministrom za obrambo Mohamedom Huseinom Tantavijem na čelu. »To kaže na to, da so oblast v državi prevzeli Tantavi in njegovi generali,« je še povedal Badravi.

Obama: ZDA bodo pomagale pri prehodu Egipta v demokratični politični sistem


Odstop Mubaraka so pričakovale tudi Združene države Amerike in Evropska unija. Ameriški predsednik Barack Obama je tako dejal, da ZDA Egipt še vedno podpirajo pri prehodu v demokratičen politični sistem. »Smo priča zgodovinskim dogodkom, ki se dogajajo pred našimi očmi.«

Tudi iz Evropske unije so danes sporočili, da so pripravljeni Egiptu pomagati pri vzpostavitvi trdne demokracije. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je povedala, da se je danes pogovarjala z egiptovskim zunanjim ministrom Abulom Geitom. »Zagotovila sem mu, da ne glede na to, kaj se zgodi v naslednjih nekaj urah ali dneh je EU pripravljena pomagati pri gradnji trdne demokracije, ki bo v državo prinesla stabilnost.«

Današnji odstop, do katerega ni prišlo, so z veseljem pričakovali tudi mladi, ki so preko spleta organizirali proteste. Eden od najbolj znanih protivladnih aktivistov in vodja trženja pri Google Inc. Wael Gonim, ki so ga pred kratkim izpustili iz pripora, je tako na spletu - prepričan v današnji odstop Mubaraka - objavil: »Naloga opravljena«. Nad dejanjem Mubaraka so bili močno razočarani tudi v opozicijskem gibanju 25. januar, ki se imenuje po prvem dnevu, ko so ulice zavzeli protestniki.

Oblasti grozijo z vojaškim posredovanjem 

Na ulicah egiptovskih mest se protesti proti osovraženemu režimu danes še širili. Zunanji minister Ahmed Abul Geit je protestnike zato dopoldan posvaril, da bo v primeru, če se bodo protesti še bolj razmahnili, posredovala vojska. »Če bo prišlo do kaosa, bodo posredovale vojaške sile. To bo korak, ki bi lahko privedel do zelo nevarnih razmer,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v pogovoru za televizijo Al Arabiya dejal minister. Z možnostjo »udara« je pred tem zagrozil tudi novi podpredsednik države Omar Sulejman.

Kljub svarilom protestniki niso odnehali. Tudi včeraj je osrednji kairski trg Tahrir napolnilo več deset tisoč ljudi, medtem ko se jih je okoli tisoč podalo proti parlamentu, kjer so zahtevali njegovo razpustitev. Nemiri so se včeraj razširili tudi v oazo Harga, kjer je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj pet ljudi, sto je bilo ranjenih; o protestih pa so poročali tudi iz drugih delov države.

Poleg političnih tudi delavski protesti


V več egiptovskih mestih so se danes razplamteli tudi delavski protesti. Tako so začeli stavkati vozniki avtobusov in delavci v največji egiptovski tekstilni tovarni, na ulice pa so se odpravili tudi zdravstveni delavci.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Ali Fatuh, avtobusi zaklenjeni stojijo v garažah, kjer bodo ostali dokler njihove zahteve, med njimi tudi višje plače, ne bodo izpolnjene. Delavci so odkorakali tudi iz največje egiptovske tekstilne tovarne, ki zaposluje okoli 24000 ljudi. »V prvi vrsti stavkamo zato, da izkažemo solidarnost s protestniki na trgu Tahrir,« je povedal eden izmed organizatorjev Faisal Nauša in dodal, da poleg tega zahtevajo tudi dvig minimalne plače.

Z dela pa je danes odkorakalo tudi zdravstveno osebje največje kairske bolnišnice Kasr al Aini, toda za razliko od voznikov avtobusov in delavcev v tekstilni tovarni so njihove zahteve povsem politične. Kot je dejal Soha Mohamed, ne stavkajo zaradi plač, ampak za svobodo. Okoli 3000 delavcev se je tako ob vzklikih »Ljudje zahtevajo konec režima« napotilo proti parlamentu, pridružili pa so se jim tudi nekateri drugi zdravstveni delavci iz države.

Več deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju protestira v Aleksandriji in Suezu ter v drugih mestih na severni obali Egipta in ob Rdečem morju.

Guardian: egiptovska vojska muči protestnike


Britanski časnik Guardian medtem poroča, da je egiptovska vojska od začetka protestov proti predsedniku Mubaraku skrivaj aretirala stotine, morda pa celo tisoče domnevnih nasprotnikov režima. Vojska sicer vseskozi trdi, da ni zavzela nobenega stališča, da ostaja nevtralna in da si zgolj prizadeva med seboj ločiti podpornike in nasprotnike režima; toda aktivisti za človekove pravice menijo drugače. Vojsko tako obtožujejo vpletenosti v izginotja in mučenje protestnikov.

Egiptovske humanitarne organizacije poročajo, da številne družine obupano iščejo pogrešane sorodnike. Nekatere izmed njih menda zadržujejo v obnovljenem muzeju egiptovskih starin na robu trga Tahrir. Tisti, ki so jih že izpustili na prostost, poročajo o pretepanju in fizičnih zlorabah, nekateri pa tudi o uporabi elektrošokov.

Med pogrešanimi so aktivisti za človekove pravice, novinarji in odvetniki ter številni običajni ljudje, ki so jih po besedah borca za človekove pravice Hosama Bagata aretirali samo zato, ker so imeli v rokah letak s politično vsebino, ker so se udeležili protestov ali preprosto zaradi tega, kako so izgledali. »Med seboj se zalo razlikujejo: gre za ljudi, ki so se udeležili protestov, ki so kršili policijsko uro, ki so ugovarjali vojakom, ki so izgledali sumljivo, ki so izgledali kot tujci ...« pravi Bagat.

Eden izmed njih je tudi 23-letni Ašraf, ki so ga na robu trga osvoboditve pridržali prejšnji petek. Vojak ga je ustavil, ker je nosil paket z medicinskimi pripomočki za eno izmed zasilnih klinik, ki so jih postavili za oskrbovanje ranjenih protestnikov. »Vprašal me je, kam grem. Povedal sem mu, on pa me je obtožil, da delam za tuje sovražnike [palestinsko gibanje Hamas, Izrael ...]. Pritekli so še drugi vojaki in me začeli pretepati s puškami,« je povedal. Najprej so ga odvlekli do začasne vojaške postojanke, kjer so mu zvezali roke in ga še naprej pretepali, nato pa so ga odpeljali v muzej.

»Zaprli so me v sobo. Prišel je častnik in me je vprašal, kdo mi plačuje, da nasprotujem vladi. Ko sem mu povedal, da hočem boljšo vlado, me je udaril po glavi in padel sem na tla. Vojaki so me nato začeli brcati,« je povedal. Dodal je, da so mu grozili, da ga bodo posilili z bajonetom in da bo izginil v vojaškem zaporu. »Mučenje je bilo boleče, toda kar me je resnično prestrašilo, je bila možnost, da bom izginil.« Ašafa so pretepali nekaj ur, nato pa so ga zaprli v sobo z drugimi moškimi, ki so jih ravno tako mučili. Po 18 urah so ga izpustili, toda posvarili, naj se ne vrača na trg Tahrir.

Vsi niso imeli takšne sreče. Po besedah Hebe Morajefa, raziskovalca pri humanitarni organizaciji Human Rights Watch, namreč številne protestnike še vedno pogrešajo. Kot pravi Bagat, je natančno število nemogoče ugotoviti, saj vojska aretacij ne priznava, ampak vseskozi trdi, da je nevtralna. To po mnenju Morajefa ne drži. »Mislim, da je zdaj postalo že kristalno jasno, da vojska ni nevtralna. Vojska noče in ne verjame v proteste.« Guardian še dodaja, da je vojska med nemiri na trgu Tahrir aretirala tudi podpornike režima, vendar domnevajo, da so jih za razliko od nasprotnikov Mubaraka predali policiji in nato izpustili na prostost.

Za egiptovsko vlado eden izmed glavnih krivcev Al Džazira


Egiptovske oblasti so prepričane, da je eden izmed glavnih krivcev za protivladne proteste arabska televizijska mreža Al Džazira, poroča ameriške tiskovna agencija AP. Varnostne sile so tako pridržale in kasneje izpustile najmanj devet novinarjev omenjene televizijske mreže s sedežem v Katarju; oblasti so prepovedale njeno oddajanje in ukinile akreditacije vsem njenim novinarjem; podporniki režima pa so zažgali prostore televizije v Kairu.

Novi egiptovski podpredsednik Sulejman je egiptovskim časopisnim urednikom v torek povedal, da »določeni satelitski programi« izzivajo protestnike in žalijo Egipt. Nekaj dni pred tem je dejal, da so nekateri sovražni programi iz prijateljskih držav z lažmi in napačnim prikazovanjem razmer v državi mladino še dodatno spodbudili k protestom. Kljub temu, da Al Džazire izrecno ni omenil, je bilo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povsem jasno, koga je imel v mislih; privržencem režima pa je s tem celo nakazal, naj vrnejo udarec.

To so tudi storili. Poleg napadov na prostore televizijske mreže v Kairu in aretacije novinarjev Al Džazira pravi, da si vdrli na njeno spletno stran. Hekerji so tako menda s strani umaknili oglas ter ga nadomestili s sloganom »Skupaj za zrušenje Egipta« in povezavo na spletno stran, ki je kritizirala televizijsko mrežo. Al Džazira pa je imela zaradi motenj v signalu menda težave celo z oddajanjem. Kljub vsemu temu je televizija s poročanjem nadaljevala, le novinarji so s svoje opreme umaknili njen znak in se prihulili k tlom.

To sicer ni prvič, da je omenjena televizija ujezila oblasti. V preteklosti so jo že prepovedali v Savdski Arabiji in Iraku, decembra pa so njen urad zaprli v Kuvajtu, potem ko je poročala o spopadih med varnostnimi silami in opozicijskimi skupinami. Med invazijo v Iraku se je nanjo spravila tudi administracija tedanjega ameriškega predsednika Georga W. Busha, ki jo je obtožila pristranskega poročanja in simpatiziranja s skrajneži.