Tiskane izdaje
Kairo - Strani sta se strinjali, da bodo oblikovali poseben odbor, ki bo preučili predlagane ustavne amandmaje. Ti bi omogočili, da na prihodnjih volitvah kandidira več kandidatov, poleg tega pa določili tudi obdobje predsedovanja. Odbor mora s svojo nalogo zaključiti do prvega tedna v marcu.
Poleg tega je vlada na današnjih pogajanjih pristala, da bo pravosodne oblasti pooblastila za boj proti korupciji in preganjala tiste, ki so zanjo odgovorni. Obljubila je tudi, da bodo poiskali in kazensko preganjali odgovorne za umik policijskih sil s kairskih ulic pred več kot tednom dni. Režim se je še zavezal, da ne bo nadlegoval tistih, ki so sodelovali pri protivladnih protestih, ter obljubil, da ne bo oviral svobode tiska, pisanja sporočil in objavljanja na svetovnem spletu. Sulejman se je poleg tega strinjal, da bodo izpustili vse, ki so jih zaprli v času protivladnih protestov, in umaknili osovražen razglas o izrednih razmerah, ko bodo to omogočale varnostne razmere.
Vključitev Muslimanske bratovščine v pogajanja je že pozdravila ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, a ob tem dejala, da bo Washington počakal na rezultate pogovorov. Po drugi strani je republikanski senator in nekdanji predsedniški kandidat John MnCain za nemški Der Spiegel dejal, da bi bila vključitev Muslimanske bratovščine v bodočo vlado napaka. »Gre za ekstremistično skupino, katere glavna naloga je vzpostavitev šeriatskega prava,« je dejal in dodal: »Nedemokratično je od nog do glave, še posebej do žensk.«
Današnjih pogovorov se sicer ni udeležil eden izmed ključnih predstavnikov opozicije - nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed el Baradei. Kot je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP, na pogajanja ni bil povabljen, sicer pa pogovore označil za netransparentne. »V tem trenutku nihče ne ve, s kom se pogovarja.« El Baradei je še dejal, da prvi politični dialog v državi po pol stoletja vodi vladajoči režim, ki ne vključuje nove opozicije. Nobelov nagrajenec je predlagal prehodno obdobje, med katerim bi položaj predsednika zasedal tričlanski svet, vključno z vojsko.
Muslimanska bratovščina ni zadovoljna
Vodja Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi je po pogajanjih dejal, da ponudba vladajočega režima o vključitvi opozicije v organe, ki bodo načrtovali demokratične spremembe, ni dovolj. Essam al Erian, ravno tako član omenjenega opozicijskega gibanja, pa je dejal: »Naše zahteve so še vedno enake. Na večino izmed njih se niso odzvali, na nekatere pa so se odzvali zelo površno.« El Erian je bil sicer tisti, ki je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da se bo Bratovščina skupaj z ostalimi opozicijskimi gibanji pridružila pogovorom o »prehodnem obdobju in volitvah novega parlamenta, ki bo predstavljal ljudstvo«. Islamistično gibanje je sicer posvarilo, da se bo iz pogajanj nemudoma umaknilo, če med pogajalci ne bo nobenega predstavnika mladine, ki je pred skoraj dvema tednoma sprožila vstajo.
Drugi človek Bratovščine Mahmud Ezzat je po pogovorih dejal, da se skupina iz pogajanj ni umaknila, ker vseeno menijo, da so nekaj napredka dosegli. Kljub temu je posvaril, da se bodo protesti nadaljevali.
Mučenju kljub obljubam ni videti konca
Kljub temu, da je novi egiptovski podpredsednik Sulejman na današnjem srečanju s pripadniki opozicije obljubil, da ne bodo nadlegoval tistih, ki so sodelovali pri protivladnih protestih, in da bodo izpustili vse, ki so jih v času protestov zaprli, tuji viri poročajo, da državne varnostne službe mučenje uporabljajo prav v tolikšni meri, kot so ga doslej.Kot pravijo aktivisti za človekove pravice, nič ne kaže, da bi se ta taktika spremenila. Tuji novinarji, ki so jih varnostne sile aretirale med nedavnimi nemiri, namreč poročajo o mučenju protivladnih protestnikov, s katerimi so bili zaprti.
Zanesljivih informacij o priprtih sicer ni. Več aktivistov, ki so jih priprli med nemiri, so že izpustili na prostost, nekateri pa so še vedno za zapahi - kolikšno je njihovo število, kdo so in kje jih zadržujejo, ni znano.
Upanja, da se bo to kmalu spremenilo, je malo, tudi oziroma še posebej če Mubarak oblast prepusti podpredsedniku Omarju Sulejmanu. »Menjamo človeka, ne sistem,« pravi Hadž Saraui iz humanitarne organizacije Amnesty International. »Včasih, ko je bil vodja vojaške obveščevalne službe [Sulejman], je sodeloval pri zatiranju opozicije, še posebej Muslimanske bratovščine.« Kot dodaja, je Sulejman sodeloval tudi pri izrednih izročitvah Združenim državam Amerike, kontroverznemu programu, s katerim so v času predsedovanje Georga W. Busha teroristične osumljence, ki jih je zajela ameriška obveščevalna služba Cia brez zaslišanja prepeljali v Egipt in ostale države, kjer so bili podvrženi mučenju.
Življenje v Kairu se vrača na ustaljene tirnice
Egiptovska vojska je preko noči okrepila svojo prisotnost na vstopnih točkah na Trg osvoboditve, vendar pa ni umaknila barikad, ki so jih postavili protivladni protestniki, da bi se z njimi obvarovali pred Mubarakovimi privrženci. Okoli tankov je sicer posedlo nekaj tisoč protestnikov, ki se bojijo, da bi se ob morebitnem odhodu vojske znova razvneli spopadi.Na trgu Tahrir se kljub prisotnosti vojske zbira vse večja množica, med njimi tako muslimani kot katoliki. Pripravljajo se na mašo, s katero se bodo spomnili žrtev nemirov. Kot poroča Al Džazira, množica na trgu vzklika »Eno smo, eno smo. /.../ Muslimani in kopti, z roko v roki, preden vzide nova zarja.«
Sicer pa se zdi, da se življenje v določenih predelih egiptovske prestolnice vrača na ustaljene tirnice. Kot poroča Al Džazira, so se danes za nekaj ur znova odprle banke in nekatere trgovine, na cestah pa so se skupaj z gostim prometom znova pojavili pripadniki prometne policije. Egiptovsko gospodarstvo pa zaradi odsotnosti turistov še vedno trpi velike izgube. Trgovine s spominki in glavne turistične atrakcije, med njimi piramide v Gizi, kamor se običajno zgrinjajo trume turistov, namreč še vedno samevajo, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Bolj ali manj so prazni tudi hoteli - zasedenost je menda le 25 odstotna.
Kako dolgo bodo še vztrajali?
Po skoraj dvotedenskem upiranju samovoljnemu režimu predsednika Mubaraka so protivladni protestniki utrujeni, lačni in podpluti. Kljub temu jih več tisoč še vedno vztraja na osrednjem kairskem trgu. Trdijo, da ga ne bodo zapustili, dokler Mubarak ne odstopi s položaja, ki ga zaseda že skoraj 30 let. Toda vprašanje je, kako dolgo bodo še zdržali ...
Organizatorji menijo, da morajo vzdrževati pritisk velikih protestov, ki so v preteklih dneh ohromili središče egiptovske prestolnice. Z njimi nameravajo vlado prisiliti, da uvede demokracijo in ne zgolj lepotne popravke, ki bi članom režima omogočili, da se še trdneje zasidrajo na oblasti, tudi če bi Mubarak sčasoma zapustil svoj položaj.
»Biti moramo vztrajni in strmoglavili bomo vlado,« je za ameriško tiskovno agencijo AP dejal dvaindvajsetletni študent Ahmed Abdel Moneim, ki je na trgu Tahrir preživel že več zaporednih dni. »Francoska revolucija je trajala zelo dolgo. Ljudje so sčasoma dobili svoje pravice ... Če moramo žrtvovati svoje življenje, da se znebimo Mubaraka, bomo to storili,« je dodal. Ni edini, ki meni tako. »Vsak dan, ko sedimo tukaj, premagamo Mubaraka,« meni inženir Šarif Mohamed. »Morda bomo utrujeni cel mesec, toda do konca življenja bomo lahko živeli svobodno.«
Njihovega optimizma ne delijo vsi. Nekateri Egipčani so razburjeni, saj se je življenje v državi skorajda ustavilo, kdaj se bo premaknilo naprej, pa ni znano. Oblasti si sicer prizadevajo, da bi to podobo še utrdile. Državna televizija in predstavniki vlade protestnike tako obtožujejo podpihovanja nereda, nepripravljenosti na dialog in sodelovanja s tujimi silami. Po drugi strani so potrebo po širši podpori javnosti prepoznali tudi protestniki. Organizatorji vstaje tako zanikajo trditve oblasti. »Pozitiven odziv na naše gibanje kaže, da so to cilji egiptovskih množic, ne le delčkov,« so sporočili.
Pripravljeni tudi umreti
Medtem ko se protesti nadaljujejo, pa je cena kampiranja na prostem noč za nočjo vse večja. Lakota, bolezni in poškodbe so postale del vsakdana, hladna kairska zima je pa razmere le še poslabšala.
Protivladni protestniki kljub temu vztrajajo - zdi se, da so navajeni trdega življenja. V času kampanje so se dobro organizirali: vzpostavili so »zasilne klinike« za oskrbo ranjencev, varnostne ekipe, ki varujejo taborišča in iščejo infiltratorje, ter stalno dostavo zalog hrane, čaja in cigaret.
Vseeno so vztrajanje na trgu, občasen dremež pod milim nebom in spopadi s podporniki režima terjali svoj davek, predvsem v krvi. Vse od začetka protestov je po podatkih Združenih narodov življenje izgubilo več kot 300 ljudi, 1200 je bilo ranjenih. Oseminpetdesetletni Ahmed Mustafa je prejšnjo soboto izgubil sina, Islama. Krogla ga je pred notranjim ministrstvom zadela v trebuh. »Ubili so ga približno pet metrov od tu, kjer stojim,« je Mustafa povedal za ameriško tiskovno agencijo AP. Kljub sinovi smrti, ali morda ravno zaradi nje, je trdno odločen, da se bo boril naprej. »Moja predanost je postala še večja in moji vzkliki glasnejši,« pravi. Skupaj z drugima sinovoma, Karimom in Khaledom, je za odhod Mubaraka pripravljen plačati z življenjem. »Umret sta prišla kot on [Islam],« pravi in dodaja: »Tudi jaz sem pripravljen iti.«
