Obama: Reforma se mora začeti zdaj

»Zelo smo zaskrbljeni zaradi napadov na medije in miroljubne demonstrante. Ponavljamo odločni poziv k ustavitvi nasilja,« je tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs komentiral krvave spopade na egiptovskih ulicah.

Objavljeno
02. februar 2011 22.16
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York - Njegov kolega z zunanjega ministrstva P.J. Crowley pa je povedal, da »morajo Egipčani priti do demokratičnih sprememb po mirni poti«. V Washingtonu so zaskrbljeni, ker množic protestnikov v Egiptu ni potolažil kompromis, ki so ga vsilili svojemu dolgoletnemu bližnjevzhodnemu zavezniku Hosniju Mubaraku. Ugotovili so, da Egipčanom obljuba njihovega dolgoletnega voditelja, da jeseni ne bo več kandidiral na predsedniških volitvah, ne zadostuje, temveč hočejo, da odide takoj.

Ko so se začeli Egipčani, ki jih je spodbudilo strmoglavljenje režima v Tuniziji, množično zgrinjati na ulice, to ni presenetilo le tamkajšnjih avtokratskih oblasti, zmedeni so bili tudi v Washingtonu. Kakor pričajo tajne depeše, ki so jih domov pošiljali ameriški diplomati iz veleposlaništva v Kairu, Američani niso pričakovali, da lahko karkoli ogrozi oblast njihovega prijateljskega trdorokca. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je še prejšnji teden govorila, da je egiptovska vlada stabilna, ameriški podpredsednik Joseph Biden pa je razlagal, da še ni nastopil čas za Mubarakov odhod.

Grožnja z odtegnitvijo vojaške pomoči ...

A vedno, ko je kdo iz administracije dal izjavo o nemirih v Egiptu, »so njihove izjave prehiteli dogodki na terenu«, pravi Robert Malley, ki pri Skupini za mednarodne krize vodi program za Bližnji vzhod in severno Afriko. Na egiptovske ulice se je zgrinjalo čedalje več nezadovoljnih ljudi, iz Washingtona pa so v Kairo začeli pošiljati opozorila, naj ne uporabijo sile proti demonstrantom. V petek je Gibbs egiptovskim oblastem celo zagrozil, da jim ZDA utegnejo nehati pošiljati vojaško pomoč. Čez soboto in nedeljo so se strasti umirile, k čemur je pripomoglo tudi posredovanje Izraela, kjer so nadvse zaskrbljeni zaradi dogajanja pri arabskih sosedah, zlasti v Egiptu, s katerim so leta 1979 podpisali mirovni sporazum. Del tega sporazuma je tudi skoraj poldruga milijarda dolarjev vojaške pomoči, ki jo Egipt dobi na leto od Američanov. Ljudstvo v Egiptu mirovnemu sporazumu z židovsko državo že tako ni naklonjeno, če boste ukinili še vojaško pomoč, potem lahko spet izbruhne vojna, so iz Izraela sporočali v ZDA.

Ko je v nedeljo Clintonova v številnih televizijskih intervjujih svarila Mubaraka pred nasilnim obračunavanjem z demonstranti, hkrati pa je egiptovsko vojsko mirila, naj groženj iz Bele hiše o ukinitvi pomoči ne jemljejo resno, so se v ameriški administraciji že odločili, da mora Mubarak oditi. Do takšnega stališča se je dokopal državni varnostno-obveščevalni in diplomatski vrh, ki se je v soboto zbral na dveurnem sestanku v Beli hiši. »Precej časa so potrebovali, da so razumeli, kaj se dogaja, a do nedelje zjutraj jim je bilo jasno, da je konec. Takrat so dojeli, kako to tudi storiti,« je za časnik New York Times povedal Martin Indyk iz washingtonskega mnenjskega središča Brookings.

... in ameriška »osmrtnica«

Za tistega, ki bo Mubaraku posredoval ameriško »osmrtnico«, so izbrali njegovega prijatelja, nekdanjega veleposlanika v Kairu Franka Wisnerja. Ta je v nedeljo poletel proti Egiptu, med štirinajsturnim poletom pa so mu iz Washingtona pošiljali še zadnja navodila. Z Mubarakom se je srečal šele v torek, a takrat je že dobro vedel, kaj mu mora sporočiti, so zapisali v New York Timesu.

Washington je tako do konca odigral novo strategijo ameriško-egiptovskih odnosov, ki jo je uvedla Obamova administracija. V času prejšnjega republikanskega predsednika Georgea Busha je bilo iz Washingtona slišati številne javne kritike Mubaraka in njegovega režima, po Obamovem prihodu na oblast pa so začeli egiptovskega voditelja javno hvaliti, medtem ko so mu kritike sporočali le še na štiri oči. »Nihče ni hotel, da bi bilo videti, kakor da ga izrinjamo z oblasti. To ne bi bilo v ameriškem interesu. Pomembno je bilo, da je Mubarak sam sprejel odločitev,« je za New York Times povedal neimenovani visoki predstavnik ameriške administracije.

V odločitvi, ki jo je egiptovski predsednik »sam sprejel«, so si v Washingtonu zaželeli slišati dve obljubi: da ne bo več sam kandidiral za predsednika in da na predsedniških volitvah tudi ne bo nastopil njegov sin. Javno je Mubarak ameriške želje izpolnil le delno, saj je Egipčanom obljubil le to, da se bo sam umaknil z oblasti. Tega, kaj bo počel njegov sin, ki je že dlje časa veljal za njegovega naslednika, pa Mubarak v televizijskem nastopu ni govoril. A sodeč po tem, da zdaj številni ameriški komentatorji govorijo tudi o Mubarakovem zagotovilu, da sina ne bo postavil za naslednika, so jim neimenovani visoki viri najbrž povedali tudi to, kar se je odhajajoči egiptovski predsednik s prenašalcem ameriškega sporočila dogovoril na štiri oči.

Koliko so k takšnemu razpletu dogodkov prispevali prijateljski odnosi med ameriškim in egiptovskim vojaškim vrhom, ni jasno. V Washingtonu so v času nemirov egiptovsko vojsko označevali za »faktor stabilnosti« in neodvisno profesionalno organizacijo, ki bo poskrbela za red v državi, hkrati pa bo na političnem prizorišču odigrala nevtralno vlogo. Ko je v ponedeljek vrh egiptovske vojske sporočil, da ta ne bo posredovala proti demonstrantom, so to v Washingtonu razumeli kot dokaz, da vojska ne bo stopila na Mubarakovo stran. »Rad bi pohvalil egiptovsko vojsko za profesionalizem in domoljubje, ki ju je doslej pokazala, ko je omogočala miroljubne demonstracije, hkrati pa je varovala egiptovski narod. Videli smo tanke, na katerih so viseli plakati. Videli smo, kako se na ulicah objemajo vojaki in protestniki. Zato pozivam vojsko, naj še naprej zagotavlja, da bo do sprememb prišlo po mirni poti,« je ameriški predsednik povedal po tem, ko je njegov egiptovski kolega sporočil, da se bo poslovil od oblasti. Po Mubarakovem govoru sta se ameriški in egiptovski predsednik pol ure pogovarjala po telefonu, Obama pa je svojemu odhajajočemu kolegu povedal, da od njega pričakuje resnične spremembe, ki morajo potekati mirno in »se morajo začeti zdaj«.