Pogovor z upornikom iz Libije: Za glavo ubitega 12.000 dolarjev

»V Tripoliju si ljudje ne upajo pogledati skozi vrata, ker lahko takoj dobijo kroglo v glavo. Plačanci namreč dobijo 12.000 dolarjev za vsakega ubitega. V celi državi je doslej v spopadih umrlo okoli 5000 ljudi, prav toliko je pogrešanih, okoli 15.000 pa je ranjenih,« nam je povedal eden od upornikov iz libijskega mesta Misurata.

Objavljeno
28. februar 2011 21.19
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Upornik, ki iz strahu pred morebitnim maščevanjem ne želi biti imenovan, je dejal, da bo začasna vlada protestnikov imenovana še danes ali jutri, Tripoli pa nameravajo z 1,5 milijona protestniki osvoboditi do prihodnjega petka. Naš sogovornik je bil na protestih ranjen v nogo. Na srečo je bila poškodba lažja, tako da zdaj nadaljuje organiziranje upora in pohoda na Tripoli.

Deluje v mestu Misurata, v odboru, kakršne so protestniki ustanovili v posameznih mestih. Odbori delujejo kot začasna krajevna oblast in so namenjeni organizaciji upora, pomoči prebivalcem in dobavi materiala, hrane, denarja. Zaradi varnosti svoje družine ni želel biti imenovan, njegovo ime pa hranimo v uredništvu.

Pobili ljudi, 
ker so si želeli svobodo

Gadafijev režim je ljudi mučil, bilo jih je strah, niso imeli besede, niso poznali sodišč. V zaporu je oblast ubila 1200 ljudi, ker so hoteli svobodo, je pripovedoval naš sogovornik. Po njegovih besedah je porazdelitev bogastva v Libiji zelo nepoštena: »Kaj šestim milijonom ljudi pomaga, če 150 ljudi krade milijarde dolarjev. To bi morali dati ljudem, graditi mesta. Libija bi lahko bila bolj razvita kakor Dubaj. Zato Gadafija sprašujem: Imel si vse. Zakaj nisi nekaj pustil ljudem, in ti ne bi nihče nič rekel 420 let?«

Slabih socialnih in političnih razmer mladi Libijci niso več prenesli. »Ko smo mirno demonstrirali, nas je režim napadel z vsem orožjem. Vendar smo z golimi telesi šli proti puškam, in uspeli,« je dejal. Tako kot druga mesta na severu države, razen krajev pri Tripoliju in Gadafijevega rojstnega mesta Sirt, protestniki nadzorujejo tudi njegov kraj Misurata. »Ljudje se ne bojijo. Mladeniči stojijo pred sodiščem, kjer se vpisujejo na seznam za obrambo mesta. V njem je namreč še vedno vojaška baza, v kateri je nekaj deset vojakov. V bazi je tudi okoli 400 ugrabljenih študentov, od katerih vojaki zahtevajo, naj z njimi napadejo naše mesto. Kot sem slišal, so to zavrnili, a se bojimo, da jih bodo ubili,« je rekel naš sogovornik in dodal, da spopadi potekajo vsak dan.

V ponedeljek so Gadafijeva letala napadla radijsko postajo. Piloti so menda predvsem tujci, prebivalce Libije pa ustrahujejo in pobijajo plačanci iz Čada, Nigra, Malija, Nigerije. Med 10.000 in 25.000 jih je v Libiji, je ocenil naš sogovornik: »Plačanci za vsakogar, ki ga ubijejo, dobijo 12.000 dolarjev. To so ljudje, ki jim ubijanje ne pomeni nič. Gadafi jih je nelegalno spustil čez mejo, bili so lačni, niso imeli kaj jesti. Zdaj pa jim ponuja velik denar.«

Poldrugi milijon 
v pohodu na Tripoli

Gadafijevi privrženci so menda obkolili Tripoli, v mestu pa streljajo na vsakogar, ki pride iz svoje hiše. Podobno je v Al Kmusu, kraju na poti od vzhoda države do glavnega mesta, je rekel upornik in dodal: »Ko se osvobodijo ljudje v Al Kmusu, bomo mi prišli v Tripoli. Najpozneje do naslednjega petka bo v Tripoli prišlo najmanj 1,5 milijona ljudi, tudi peš iz Misurate.« Vendar imajo protestniki v Misurati težave pri dobavi orožja. Med Bengazijem, kjer je bila sestavljena začasna vlada, in Misurato je namreč Gadafijev rojstni kraj Sirt. V tem kraju polkovnika še vedno podpirajo; protestnikov sicer ne napadajo, a so zaprli poti med Bengazijem in Misurato.

Po mnenju sogovornika se Gadafi ne bo vdal, ne bo pobegnil v tujino in ne bo naredil samomora. Zato si obeta, da bodo morda sinovi odstavili očeta. Svetovne voditelje poziva, naj prekinejo odnose z Moamerjem Gadafijem, saj ta ne nadzoruje niti litra nafte več. Slovenijo pa prosi, naj prizna začasno vlado protestnikov, ki da bo v Bengaziju imenovana še danes ali jutri. »Upam, da bo Slovenija ena prvih držav, ki nas bo priznala. Libijci ne bomo nikoli pozabili, kdo nas je v težkih časih podprl.«