Tiskane izdaje
ICC bo začel s preiskavo
Iz Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu so danes sporočili, da bodo začeli s preiskavo domnevnih zločinov proti človečnosti v Libiji. Tožilec Luis Moreno-Ocampo je povedal, da bodo pod drobnogled vzeli posameznike, ki so svojo politično moč uporabili za zadušitev upora, ki je izbruhnili 15. februarja. »Med njimi je Moamer Gadafi in njegovi testni sodelavci, tudi njegovi sinovi,« je pojasnil tožilec. Poleg političnih veljakov je zločina proti človečnosti osumljen tudi vodja Gadafijevih varnostnih služb. Moerno-Ocampo je še povedala, da iz preiskave člani opozicije ne bodo izvzeti.
Zavezništvo nima namena posredovati
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je naznanil, da zavezništvo nima namena posredovati v Libiji, se pa pripravlja na vse možnosti. Medtem je več držav napovedalo pomoč beguncem, ki so se iz Libije pred nasiljem zatekli v Tunizijo in Egipt. Za preobremenjene varnostne sile in človekoljubne delavce na eni strani ter trume migrantov, ki prihajajo iz vseh delov države, na drugi, razmere namreč postajajo čedalje bolj nevzdržne.
Na begu
Samo v zadnjih dneh je zahodno libijsko mejo s Tunizijo prečkalo več kot 20.000 ljudi. Po podatkih Human Rights Watch (HRW) so iz Libije evakuirali 13.500 Kitajcev, Tunizijcev, Sirijcev, Jordancev in Vietnamcev. Vrstam čakajočih na mejnih prehodih ni videti konca.
Na meji s Tunizijo na tisoče ljudi, če ne še več, spi pod milim nebom. Že teden dni. Večina je migrantskih delavcev iz Egipta. S seboj nosijo v odejah zavite osebne stvari, vse tisto, kar so med begom lahko pograbili. Dopisnik BBC piše, da postajajo vse bolj jezni. »Kje je naša vlada? Zakaj nam ne pomaga? Kje so egiptovska vojska, letalstvo, mornarica? Zakaj nas ne odpeljejo domov?« se sprašujejo.
30-letni elektrikar Ronad Omokpia prihaja iz Nigerije. V Libijo je prišel leta 2006. Odprl je trgovino, kjer je ponujal popravilo električnih naprav. Zdaj je bil prisiljen brez vsega oditi. »V trgovino se ne morem vrniti, ker pobijajo črnce,« je za razlagal. »Mladina je prišla in nam grozila.«
Haitijec Festos, ki priimka HRW ni želel izdati, je v Libijo »s trebuhom za kruhom« prišel leta 2007 in začel delati za turško gradbeno podjetje. Po njegovih besedah je 25. februrja skupina kakih tisočih Libijcev, oborožena z mačetami in pištolami, vstopila v tovarno in se spravila nad delavce. »Vse so polomili, ostalo pa pokradli.« Po tem pretresljivem dogodku, kot ga je sam opisal, je stopil do prijatelja. V hiši je skrival 18 Afričanov. Ponoči jih je napadel oborožen moški. »Pobegnili smo. Morali smo rešiti svoja življenja.«
18. februarja so bili raziskovalci HRW v Bengaziju priče evakuaciji Maročanov, Alžircev in Sirijcev. Vkrcali so jih na dve sirijski vojaški ladji, kar pa ni bilo dovoljeno podsaharskim Afričanom. Oblasti so namreč ukazale, da je vkrcanje dovoljeno le njihovim državljanom. Teden dni kasneje sta v Bengaziju moška, oblečena v libijska vojaška oblačila, s palicami pretepla dva Afričana, ker sta poskušala skočiti na eno izmed ladij, ki bi ju vendarle popeljala iz Libije.V iskanju »plačancev«
»Oblasti so rešile svoje državljane, a zdaj morajo združiti moči in pomagati tudi tujim. Ti so namreč še posebej na udaru,« opozarja Peter Bouckaert iz HRW. Prihajajo iz najbolj revnih afriških držav, v Libiji se soočajo s pritiski. Potem ko se je razvedelo, da da polkovnik Moamer Gadafi najema ljudi iz Čada, Nigra, Nigerija in jim mastno plačuje, zato da ti pobijajo protirežimske protestnike, so Afričani postali tarče.
Christopher, ki prihaja iz Gane, je HRW povedal, da jih je v Tripoliju, kjer je živel še s petimi Afričani, napadla skupina mladih. Obtožili so jih, da so Gadafijevi plačanci in da jih zato treba pobiti. Pri tem jih je po besedah Christopherja rešil domačin. Iz Libije so tako pred dnevi uspeli pobegniti. Na poti do meje so jih na nazdornih točkah moški v civilnih oblekah večkrat ustavili in vsakič preiskali. V Libijo se več ne vrnejo.
VIDEO: Gadafijeve sile napadajo Brego (video je v angleškem jeziku)
