Prevrat, ki egiptovskemu gospodarstvu trenutno škodi

Tisoči turistov, ki zapuščajo letovišča ob Rdečem morju (oziroma tja ne pridejo) in se izogibajo zgodovinskim znamenitostim v dolini Nila, so na vrhuncu sezone slabo znamenje za Egipt. 

Objavljeno
06. februar 2011 14.11
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo
Dejavnost, ki zaposluje dva milijona Egipčanov, deželi prinaša svež denar in ustvari 11 odstotkov BDP, je ena od najbolj očitnih žrtev politične napetosti, ki se je sprevrgla v ljudsko vstajo proti dolgoletnemu predsedniku Hosniju Mubaraku.

Za 78 milijonov Egipčanov, ki niso neposredno povezani s turizmom, pa gospodarska plat upora proti diktatorju morda kaže še bolj krut obraz. Gospodarsko življenje v Kairu in Aleksandriji je praktično zastalo, ob ropanju in požigih, ki so se razširili v drugi polovici minulega tedna, pa so se morali prebivalci soočiti tudi s praznimi policami v trgovinah z živili in s pomanjkanjem gotovine. Eden prvih sektorjev, katerega delovanje je politična revolucija močno otežila, je bil prav finančni – borza je od začetka nemirov zaprta, banke ne poslujejo, v bankomatih je zmanjkalo denarja …

Samo odločitev ogroženega režima, da prekine spletne povezave s svetom in po državi, bo egiptovsko gospodarstvo po ocenah OECD stala 18 milijonov dolarjev na dan, kar pomeni, da je v srednje razviti sodobni državi od delovanja interneta neposredno odvisnih tri do štiri odstotke BDP. Kratkoročno se bo moral »prevratniški« Egipt spoprijeti tudi z drugimi negativnimi gospodarskimi posledicami političnih nemirov. Na mednarodnem finančem trgu je padala boniteta države in njenih največjih bank (ocene kreditnega tveganja so že znižali Standard & Poor's, Moody's in Fitch), kar bo Egiptu v prihodnosti otežilo refinanciranje državnega dolga. Mnoga tuja podjetja so svojo dejavnost v Egiptu omejila in celo evakuirala del zaposlenih, nekateri praktično sklenjeni posli pa so v nevarnosti, da padejo v vodo. Švedski Electrolux je do nadaljnega odložil odločitev o nakupu kontrolnega deleža v proizvajalcu bele tehnike Olympic Group iz Kaira, ki je po ocenah vreden 480 milijonov dolarjev.

Prav tuje naložbe pa so bile po letu 2004, ko je režim predsednika Mubaraka Egipt dodatno odprl svetovnim gospodarskim tokovom, glavno gonilo gospodarske rasti. V zadnjih sedmih letih se je v Egipt steklo za sto milijard dolarjev tujih naložb, ki so v času pred svetovno gospodarsko krizo prispevale k temu, da je Egipt dosegal 7- do 8-odstotno gospodarsko rast. Ta je lani komajda presegala pet odstotkov, kar je po ocenah ekonomistov premalo, da bi Egipt ustvarjal dovolj novih delovnih mest za številčne generacije mladih (650.000 letno), ki vstopajo na trg dela. Revolucija bo, tudi če se bodo razmere po njej razmeroma hitro stabilizirale, kratkoročno gotovo poslabšala gospodarski položaj, ki je bil za povprečnega Egipčana že doslej daleč od rožnatega.

Mednarodna skupnost pa razvoj razmer v Egiptu z zaskrbljenostjo spremlja tudi zaradi njegovega strateškega položaja na mednarodnih pomorskih poteh. Skozi Sueški prekop potuje osem odstotkov vsega blaga, ki ga po svetovnih morjih prevažajo ladje, pri čemer je ta morska pot nadpovprečno pomembna za trgovino med Evropo in Daljnim vzhodom – bistvenega pomena pa za pretovor v Luki Koper. Egipt je pomemben tudi kot tranzitna dežela za nafto in zemeljski plin, ki iz Perzijskega zaliva potuje v Evropo – delno neposredno skozi Sueški prekop, delno pa po naftovodu, ki iz pristanišča Ain Sukna ob Rdečem morju vodi v Aleksandrijo. Nemir je dovolj velik, da je ceno nafte pognal na 102 dolarja za sod, kar je največ po izbruhu globalne finančne krize.