Spremembe egiptovske ustave že v desetih dneh

Kairo - Vrhovni svet egiptovskih oboroženih sil je osemčlanskemu odboru pravnih strokovnjakov in izobražencev naročil, naj »člene ustave popravijo tako, kot se jim zdi primerno za zagotavljanje demokracije ter integritete predsedniških in parlamentarnih volitev«. Odbor mora delo končati v največ desetih dneh, pri čemer mora odstraniti člene ustave, ki predsedniku podeljujejo neomejen mandat in pravico, da osumljence postavi pred vojaško sodišče.

Ustavni odbor, ki mu načeluje nekdanji vodja upravnega sodišča Tarek al Bišri, se je že lotil dela. »Oborožene sile želijo oblast predati kar najhitreje,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal njegov član Sobi Saleh, pravnik iz vrst opozicijske Muslimanske bratovščine. Kot je pojasnil, bo nova ustava le začasna in bo veljala do vzpostavitve demokratično izvoljenih oblasti.

Protestov še ni konec

Vojska je oblast prevzela v petek, potem ko je bil dolgoletni predsednik Hosni Mubarak po 18 dni trajajočih protestih prisiljen odstopiti. Nemudoma po njegovem odstopu so meje nove svobode začeli preizkušati zdravstveni, turistični in tekstilni delavci ter številni drugi, ki so se z zahtevo po zvišanju plač na ulice podali še sami. V soboto, potem ko je razpustila parlament, je vojska protestnike pozvala, naj se umaknejo z ulic, čeprav pa odločnejših ukrepov ni uvedla. »Vrhovni svet se zaveda gospodarskih in socialnih okoliščin družbe, vendar pa jih ne more rešiti, dokler se stavka en konča,« je sporočila vojska.

Stavke in protesti so ob današnjem prazniku, rojstnem dnevu preroka Mohameda, sicer potekali v manjšem obsegu, kar pa še ne pomeni, da jih je konec.

Na volitvah s svojo stranko tudi Muslimanska bratovščina

Opozicijsko gibanje Muslimanska bratovščina, ki je bilo pod Mubarakovo vladavino prepovedano, pa je danes potrdilo, da načrtuje ustanovitev politične stranke, ki bo sodelovala na napovedanih parlamentarnih volitvah.

Najbolje organizirana egiptovska opozicijska skupina je svoje kandidate kot neodvisne v boj poslala že na volitvah leta 2005, ko je osvojila okoli 20 odstotkov sedežev. Lanski drugi krog volitev pa je opozicijsko gibanje bojkotiralo, potem ko na prvem krogu volitev, ki so jih menda spremljale številne prevare, niso osvojili niti enega sedeža.

Bratovščina se je obsežnim protestom, s katerimi so strmoglavili Mubaraka, sicer pridružila šele potem, ko so bili že v polnem razmahu. Kljub temu je pri zahodnih državah povzročila veliko skrbi - Zahod se namreč boji, da bo prevzela oblast in nato v najštevilčnejši arabski državi uvedla islamsko pravo. Voditelji Bratovščine tovrsten scenarij sicer zavračajo in vztrajajo, da podpirajo zahteve prodemokratičnih protestnikov, ki so zrušili Mubaraka.