Sulejman: Protesti se ne morejo nadaljevati

Kljub temu, da so se v torek protesti proti dolgoletnemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku še okrepili ter je v Kairu in drugih mestih njegov odhod z oblasti zahtevalo kar pol milijona ljudi, protestnikom še vedno ni uspelo doseči glavnega cilja - njegovega takojšnjega odhoda.

Objavljeno
09. februar 2011 10.30
Maja Jaklič, Mo. B., delo.si
Maja Jaklič, Mo. B., delo.si
Kairo - Osrednji kairski trg Tahrir še vedno zasedajo protestniki proti režimu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, več sto protestnikov pa je danes poskušalo zablokirati dostop do parlamenta. Stavbo je varovala vojska, a do nasilja ni prišlo.

Večino v parlamentu zaseda vladajoča stranka, zato ga protestniki vidijo kot del režima. »Prišli smo, da bi članom stranke NDP preprečili vstop. Ostali bomo, dokler naše zahteve ne bodo izpolnjene, ali pa bomo tukaj umrli,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal 25-letni Mohamed Abdulah. »Ljudje niso izvolili tega parlamenta,« pa je dejal 19-letni Mohamed Sobhi. »Hočemo, da pade cel režim, ne samo predsednik, saj je vse pod njim pokvarjeno.«

Sulejman: Protesti se ne morejo nadaljevati

Novi egiptovski podpredsednik Omar Sulejman je v torek dejal, da oblasti proteste na trgu Tahrir ne bodo več dolgo prenašale. S tem je nakazal, da režimu zmanjkuje potrpljenja s protestniki, ki na ulicah egiptovske prestolnice vztrajajo že 16. dan.

To je danes potrdil tudi egiptovski minister za zunanje zadeve Ahmed Abul Gejt, ki je povedal, da bodo v primeru, da v državi ponovne izbruhne kaos, oborožene sile posredovale. »Razmere v državi bi lahko postale zelo nevarne,« je opozoril.

Kot je dejal Suljeman, si režim prizadeva za dialog s protestniki, ki zahtevajo demokratične reforme, vseeno pa jim je zagrozil, da noče, da bi s protestniki obračunala policija. Po njegovih besedah namreč alternativo dialogu predstavlja »udar«, ki pa bi lahko vključeval nepremišljene ukrepe. Kot je pojasnil s tem sicer ni mislil na državni udar, ampak na udar »sile, ki ni pripravljena na vodenje«.

Njegove besede so razkačile protestnike in opozicijske skupine ter vrgle senco na prizadevanja, da bi se spustil v dialog z opozicijo. Protestniki se zdaj bojijo, da bo režim manipuliral s pogajanji in izvedel zgolj površne reforme, zato vztrajajo, da bodo v pogovore vstopili le, če Mubarak odstopi.

Abdul Raman Samir, predstavnik koalicije petih največjih mladinskih skupin, odgovornih za proteste na trgu Tahrir, je tako dejal, da Suljeman grozi z uvedbo vojaških zakonov, »kar pomeni, da bodo vse na trgu potolkli«. Nekdanji predsedniški kandidat Ajman Nur pa je povedal: »Ker dialog ni mogoč, nam ostane samo ena možnost - državni udar«.

Protestniki se bojijo Mubarakovega maščevanja

Kljub glasnim vzklikom, visoko dvignjenim zastavam in pogumno stisnjenim pestem, se nekateri protestniki bojijo sovražnikov v lastnih vrstah. Po prvi evforiji, ki je nasprotnike režima zajela ko so ugotovili, da so spremembe v nekoč neomahljivi državi le možne, se je pojavil strah, da bodo Mubarak in voditelji, ki jih je izbral, našli način, kako se obdržati na oblasti. Protestniki se tako bojijo maščevanja, množičnih aretacij in zlorabe zapornikov, kar so doživeli že tolikokrat prej.

Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, so številni protestniki na osrednjem kairskem trgu Tahrir opazili ljudi, ki ne spadajo mednje. Visoko v zrak namreč vzdigujejo mobilne telefone in snemajo dogajanje okoli sebe. Protestniki sumijo, da gre za policiste pod krinko, ki snemajo, kdo se udeležuje protestov, zato se bojijo, da jih bodo identificirali in drugega za drugim aretirali. »Slišali smo za policiste v civilnih oblačilih, ki se gibljejo med množico,« je dejal 39-letni Salih Abdul Aziz, ki se je protestom pridružil 28. januarja, na dan intenzivnih spopadov s policijo. »Pazimo, kaj govorimo. Z ljudmi, ki jih ne poznamo, ne razpravljamo o politik,« je dodal.

Egipčani so policijsko brutalnost in korupcijo prenašali desetletja, zato je strah globoko ukoreninjen v njihova življenja. 30-letni učitelj, ki se je sestal s predstavniki oblasti in se z njimi pogovarjal o reformah, je dejal, da je ena izmed njihovih glavnih zahtev umik represivnega zakona o izrednih razmerah. »To se mora zgoditi, sicer ne bomo varni. Aretirajo nas lahko vsak trenutek,« je dejal učitelj, ki je v strahu pred identifikacijo in povračilnimi ukrepi povedal le svoje ime, Heba. Zakoni, ki so jih uvedli leta 1981 po atentatu na predsednika Anwarja Sadata, so namreč močno povečali pristojnosti policije in ostro omejili pravici do protestiranja in političnega združevanja.

Kljub temu, da še vedno niso dosegli svojega cilja o odstavitvi predsednika, so dvotedenski protesti nekaj sprememb le prinesli. Mubarak je tako že zamenjal svoj kabinet in imenoval prvega podpredsednika v zgodovini države, Omarja Sulejmana. Obljubil je, da se ne bo potegoval za še en mandat in zagotovil, da ravno tako na predsedniških volitvah ne bo kandidiral njegov sin Gamal. Sulejman je zatem napovedal vrsto reform, med njimi tudi spremembe ustave, ki bi omogočile večje svoboščine in več kandidatov tako na predsedniških in parlamentarnih volitvah. Vseeno jima številni protestniki ne verjamejo. Podobne obljube so namreč že slišali. Žal se nikoli niso izpolnile. Poleg tega se sprašujejo tudi, kako bodo tisti, ki so ustvarili avtokratičen režim, ki temelji na privilegijih manjšine in zatiranju večine, ta režim zrušili.

Protivladni protesti tudi v drugih egiptovskih mestih

Protivladni protesti še vedno potekajo tudi v drugih egiptovskih krajih. V mestu El Karga na jugu države so tako v zadnjih dveh dneh v spopadih med policijo in protestniki življenje izgubile vsaj tri osebe, okoli 100 je bilo ranjenih. Policija je na protestnike v mestu, ki je okoli 400 kilometrov oddaljeno od prestolnice, streljala s pravimi naboji. Jezna množica je na nasilje odgovorila z ognjem. Požgali so sedem državnih zgradb, med njimi dve policijski postaji, sodišče in tamkajšnje prostore vladajoče Nacionalne demokratske stranke.

Muslimanska bratovščina znova zgotovila, da ne namerava prevzeti oblasti

Eno najbolj organiziranih opozicijskih gibanj Muslimanska bratovščina je danes znova zagotovilo, da ne nameravajo prevzeti oblasti. »Bratovščina si ne želi politične moči. Trenutno ne nameravamo sodelovati z oblastmi,« je povedal eden vidnejših predstavnikov gibanja Mohamed Mursi. Tako Zahod kot Izrael sta namreč večkrat izrazila zaskrbljenost, da bi trenutni njim naklonjen režim nasledilo omenjeno gibanje, ki je bilo v Egiptu več let prepovedano. Bojijo se namreč, da bi bili z uvedbo islamske države dobri odnosi z ZDA prekinjeni, mirovna pogodba z Izraelom pa preklicana.

Na današnji tiskovni konferenci je spregovoril tudi Esam al Erian, še eden od vidnejših članov Bratovščine, in povedal, da se trenutno zavzemajo le za pravične in svobodne demokratične volitve. »Ne razumem, zakaj se bojijo Muslimanske bratovščine? Nič ne opravičuje strahu pred islamom. Ne želimo uvesti islamske države.«

Povedali so še, da so pripravljeni na pogovore z vlado, vendar mora Mubarak odstopiti s položaja. »Čas je za novo dobo,« je povedal Mursi. Skupina se je sicer že srečala s podpredsednikom države Sulejmanom. Nad napredkom vlade je bila razočarana. »Režimu ni uspelo. Izgleda pa kot da bi nekateri dialog raje zamenjali z monologom,« je še dejal Mursi.

Islamska država Irak poziva k džihadu

Ena izmed iraških podružnic mednarodne teroristične organizacija Al Kaida, Islamska država Irak, je protestnike v Egiptu pozvala, naj se borijo za džihad in si prizadevajo za uvedbo vlade, ki bo temeljila na islamskem pravu.

Izjava, ki so jo v torek objavili na spletnih forumih privržencev islamske svete vojne, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prvi odziv katere koli skupine, povezane z mednarodno teroristično mrežo. V sporočilu, naslovljenem na protestnike, so zapisali, da se je v Egiptu začel »pohod džihada« in da so se odprla »vrata v mučeništvo«, pri čemer morajo sodelovati vsi možje, ki so za to sposobni. Skupina je Egipčane še pozvala, naj ignorirajo zavajajoče prakse sekularizma, demokracije, in »gnilega poganskega nacionalizma«. Vaš džihad, se je glasilo sporočilo, podpira islam, šibke in zatirane v Egiptu in vsakega muslimana, ki je bil žrtev zatiranja egiptovskega tirana in njegovih gospodarjev v Washingtonu in Tel Avivu.