Unija še zaostrila sankcije proti Libiji

Bruselj – Enako sporočilo je v Libijo poslal portugalski zunanji minister Luis Amado, ki je v Lizboni ločeno sprejel predstavnike opozicije in vlade: »Z Gadafijevim režimom je konec, Tripoli pa mora sprožiti dialog z opozicijo.«

Previdno stališče šefov evropskih diplomacij o statusu začasnega narodnega sveta narekuje predvsem pomanjkanje natančnih podatkov o upornikih, saj ni jasno, kdo so, niti kakšne cilje in vrednote imajo. Britanski minister William Hague, ki je sicer dopustil možnost navezave stikov z vodstvom opozicije, ni bil zagret za priznanje, pri čemer ima po neuradnih informacijah podporo nekaterih velikih držav Unije. Zadrego je poskušal odvrniti Janos Martonyi, šef diplomacije predsedujoče Madžarske, ki je spravljivo zatrdil, da je Unija de facto že priznala libijsko opozicijo, potem ko se je Ashtonova sredi tedna v Strasbourgu sestala s predstavnikoma TNC, ki ju je povabil evropski parlament.

Unija je dodatno okrepila sankcije proti Libiji z odločitvijo, da bo restriktivne ukrepe razširila na pet ključnih finančnih družb, med katerimi sta tudi centralna banka in državni sklad LIA, ki upravlja dohodke od prodaje nafte in ima lastniške deleže v vrsti velikih evropskih firm, tudi v italijanski banki UniCredit. Sklad LIA je nameraval investirati tudi v dokončanje športnega parka v Stožicah. Nekatere države so medtem blokirale bančne račune pripadnikov režima, tudi Nemčija, kjer je menda naloženih več milijard evrov kapitala. Imetje Gadafijeve družine ter vladajoče elite, skupaj 26 ljudi, je blokirano od začetka marca, na seznam pa so dodali še poslovneža Mustafo Zartija, ki v prid libijskega polkovnika deluje v Avstriji, kjer so mu že zamrznili premoženje.

Nato okrepil navzočnost 
v Sredozemlju

S posveta šefov evropskih diplomacije je Catherine Ashton odhitela na sedež Nata, kjer so o razmerah v Libiji razpravljali obrambni ministri zavezništva. Kot je povedal generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen, so sklenili povečati navzočnost mornarice v osrednjem Sredozemlju, kamor bo vrhovni poveljnik zavezniških sil admiral James Stavridis napotil ladjevje, ki bo olajšalo opazovanje morebitnih kršitev prepovedi prodaje oborožitve libijskemu režimu, ne bodo pa uveljavljali spoštovanja embarga, saj bi v ta namen potrebovali novo resolucijo OZN. Že na začetku tedna je Nato razširil operativno sposobnost »letečih radarjev« awacs na 24 ur na dan.

Obrambni ministri so hkrati naročili vojaškemu štabu, naj kot nujno nalogo pripravi podroben načrt človekoljubne pomoči in še odločnejših ukrepov za nadzorovanje embarga na prodajo orožja v primeru nove resolucije OZN. V zavezništvu so razpravljali tudi o začetnih opcijah v zvezi z možno razglasitvijo prepovedi preletov, če bi Nato dobil jasen mandat varnostnega sveta, pri čemer so se ministri strinjali, da bo potrebno nadaljnje načrtovanje. Toda taka operacija, vsaj za zdaj, »ni realna«, je priznal Rasmussen. Sedanja resolucija »ne dovoljuje uporabe oborožene sile«, vendar si danski politik »ne predstavlja, da bi mednarodna skupnost in OZN mirno gledali, če bo polkovnik Gadafi še naprej sistematično napadal lastno ljudstvo«.