Tiskane izdaje
Vojska po ulicah razvršča oklepna vozila in izvaja aretacije.
Na ulicah Kaira srditi spopadi med nasprotniki in podporniki režima
Kot poroča naš novinar Boštjan Videmšek, je na kairskem trgu prišlo do obračuna med skupinama provladnih in protivladnih protestnikov. Razmere se zaostrujejo.
V poznih večernih urah je na trgu Tahrir še vedno vztrajalo več tisoč ljudi. Iz obrambnega ministrstva so ljudi pozivali, naj se razidejo. Zvenelo je kot grožnja. V spopadih je bilo ranjenih okoli šeststo ljudi. Število smrtnih žrtev ni znano. Egiptovska državna televizija poroča, da je v spopadih življenje izgubil en vojak. Anonimni zdravniški vir pa je za BBC povedal, da so življenje izgubile vsaj tri osebe.
Ob zaključku naše redakcije so velike skupine Mubarakovih podpornikov hodile po središču Kaira in iskala morebitne žrtve. Novinarji smo bili njihove priljubljene tarče, piše Videmšek. Padalo je z vseh strani. V mestu smo opazili pripadnike posebnih policijskih enot, ki se vračajo na ulice. Vojska je bila še naprej pasivna, a njena pasivnost ima vse bolj aktivno vlogo, saj omogoča kaos. Od vsepovsod so hodili krvavi ljudje. Bati se je, da je kakršna koli mirna rešitev nepovratno oddaljena.
Videmšek še poroča, da so posebne policijske enote s središča mesta pregnale straže, s katerimi so se tamkajšni prebivalci poskušali zaščititi pred roparskimi tolpami. Prebivalce prestolnice tako čaka nevarna in nepredvidljiva noč.
Po Videmškovih besedah je spopade najverjetneje izzvala oblast, saj želi nasprotnike postaviti v slabšo pozicijo. Al Džazira poroča, da so protivladni protestniki nekaterim podpornikom Mubaraka zaplenili policijske izkaznice.
Na trgu Tahrir vlada popoln kaos, poroča Videmšek. Da se je temperatura v mestu močno dvignila, je bilo mogoče čutiti že v dopoldanskih urah, ko smo med vožnjo po Kairu opazili skupine podpornikov Mubarakovega režima, ki so jezno korakali po ulicah in vzklikali ime svojega voditelja. Iz različnih delov mesta, kjer so se zbrali, so se odpravili proti trgu Tahrir, epicentru protirežimskih protestov. Ko so prišli do mosta prek Nila, je bilo mirnih protestov nemudoma in nepreklicno konec. Oblast je se odločila, da bo svoje bivanje na pediestalu podaljšala z nasiljem. Vladni aparat je med protestnike, ki jih je vojaški vrh pozval, naj se mirno razidejo, saj je oblast prisluhnila njihovim zahtevam, poslal več sto provokatorjev, ki so najprej poskrbeli za nemir in kmalu zatem za izmenjavo udarcev. Zagorela je zažigalna vrvica. Protestniki niso vedeli, kako bi odgovorili na provokacije in napad, ki je želel množice izzvati v odprt obračun. Na ta način so oblasti želele "demonizirati" protestnike in jih obtožiti za nemire v državi ter na ta način prevzeti pobudo pri oblikovanju prehodne vlade.
Potem je z vseh strani poletelo kamenje. Videl sem nekaj ljudi - z obeh strani -, ki so obležali v krvi. Mnogi so z odprtimi ranami histerično kričali, drugi so razbijali beton in asfalt in nabirali "municijo". Medtem ko so vojaki v tankih zmedeno in popolnoma pasivno opazovali dogajanje na trgu, so med množico protestnikov iznenada - z modrega neba - z neverjetno hitrostjo prijahali konjeniki. Oboroženi s palicami so s konjev in kamel mlatili začudene nasprotnike režima Hosnija Mubaraka. Zbili so več deset ljudi. Odrasli moški so padali kot keglji. Nekdo je udaril ob beton in nepremično obležal. "Mi ne bomo odšli, naj odide on," so se drli ljudje, ki niso vedeli, kaj storiti.
Dostopi do trga so zaprti, skoraj nemogoče se je bilo umakniti. Ljudje padajo drug preko drugega. Valovi ljudske množice postajajo vse večji. Starejša gospa, ki so jo vladni konjeniki, egiptovski džandžavidi, zbili na tla, je klicala na pomoč. Nekdo ji je ponudil roko in vodo. Padajo pesti. Najbolj pogumni protestniki poskušajo razdvojiti sprti strani. V prostoru med dvema velikima skupinama protestnikov - na nekakšni nikogaršnji zemlji - je več sto moških začelo moliti. Ljudje, kot na frontni črti, v polnem šprintu nosijo ranjence proti varnejšim kotičkom trga. Ženske jočejo. Moški poskušajo zavarovati svoje otroke.
"Ne bomo bežali. Nikoli. Oblasti nas hočejo razgnati in uničiti naše proteste. Poglejte, kaj počnejo. To je zlo. Oblast je v smrtnem strahu, v smrtnem krču. Ranjeni so. A mi smo tisti, ki bomo preživeli," je dejala mlada protestnica proti tiranskemu režimu, ki se po tridesetih letih poslavlja okrvaljenih rok. Njeni prijatelji so povedali, da jih želijo oblasti prisiliti v neposreden fizičen spopad. "Do zdaj smo se izogibali spopadom in nismo nasedali na provokacije. Za vse nasilje so bili odgovorni policisti. Zdaj je oblast očitno sklenila, da nas ustavi lahko le z brutalno silo. Jezni smo, a ne smemo popustiti. Naš cilj je še vedno mirna tranzicija," mi je povedal Adam, v "normalnih" časih lastnik umetniške galerije, ki je zadnjih devet dni preživel na ulicah. Podnevi na trgu Tahrir, ponoči z bejzbolskim kijem v roki na mostu preko reke Nil, kjer je skupaj s sosedi ščitil svojo četrt pred roparji in kriminalci.
Protestniške parole iz minulih osmih dni so se spremenile v krike: "Ostali bomo!" "Morilci!" "Zgodovina je na naši strani!" "Sodili ti bomo!". "Vsi mi smo Egipt!"
Napetost se stopnjuje iz minute v minuto. Proti trgu Tahrir z vseh strani mesta prihajajo novi in novi podporniki oblasti. Nosijo plakate s podobami predsednika, grozijo novinarjem in pretepajo mimoidoče. Delujejo izurjeno. Očitno je, da izpolnjujejo ukaze. Mesto je na robu velikega spopada.
Egiptovska opozicija medtem po pisanju agencije AFP sporoča, da petkovih množičnih demonstracij proti predsedniku Hosniju Mubaraku tudi po njegovi napovedi, da se jeseni umika, ter pozivu vojske h končanju protestov, ne bodo odpovedali. Mubarak ima do petka čas, da odstopi s položaja, sporočajo, petkove demonstracije pa so poimenovali »petek odhoda«.
»Ne bom kandidiral za še en mandat. Tega niti nisem nameraval,« je Egipčanom včeraj zvečer prek državne televizije naznanil predsednik Hosni Mubarak. Kmalu zatem je v Aleksandriji prišlo do manjšega izgreda, ko so se spopadli predsednikovi podporniki in nasprotniki. Množica se je hitro razkropila, o ranjenih niso poročali.
Ljudska vstaja v Egiptu se kljub Mubarakovi obljubi, da s septembrom zapusti sedlo, odvija že deveti dan. Na kairskem Trgu osvoboditve se je že zjutraj zbralo več sto ljudi, ki zahtevajo Mubarakov takojšnji odhod. Po pisanju BBC pa je vojska protestnike pozvala, naj se vrnejo na svoje domove. Slišali smo vaše zahteve, zdaj pa je napočil čas, da se Egipt vrne na normalne tirnice, je za državno televizijo izjavil vojaški tiskovni predstavnik.
»Z Mubarakovo ponudbo se ne strinjamo. Naj odide takoj,« sporočajo protestniki. S tem se strinja tudi Nobelov nagrajenec za mir in opozicijski voditelj Mohamed el Baradei, ki je Mubarakov govor označil za trik, s katerim želi predsednik ostati predsednik. »Ljudje želijo, da Mubarak gre, saj je izgubil legitimnost.« Tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki je Mubaraka včeraj pozval k odhodu, je po njegovem govoru dejal, da bi ta moral ubrati drugačno pot. To, da se Mubarak ne bo odločil še za šesti mandat, ni dovolj, pa je prepričan vodja opozicijske stranke Kifaja (Dovolj) Abdelhalim Kandil. Ljudstvo namreč zahteva njegov odstop in je takšna (Mubarakova) ponudba povsem neprimerna, meni Kandil. »Mubarakov govor je bil povsem nepotreben. Samo še okrepil bo jezo med ljudmi,« je za Reuters povedal protestnik Šadi Morkos. Po njegovih besedah predsednikovim težnjam po ustavnih spremembah ne bodo nasedli.
Prebivalec Aleksandrije Omneja Okaša, ki je na ulicah rodnega mesta Mubaraka še včeraj pozival k odstopu, pa meni drugače. Predsednikova ponudba bi lahko pomenila kompromis med obema stranema. Kot pravi Okaša, bi namreč nenadna sprememba v državi lahko prinesla še hujše posledice. »Njegov predlog je nekaj, kar bi obe strani morda lahko sprejeli. Kljub temu pa še vedno večina želi, da predsednik takoj odide.«
VIDEO: Boštjan Videmšek iz Kaira o tem, da je na ulicah vse več Mubarakovih podpornikov
Mubarak včeraj nagovoril ljudstvo
To je bil Mubarakov (šele) drugi nastop na televiziji, odkar so državo minuli teden zajeli množični protesti. Ljudstvu je prek ekrana povedal, da se na septembrskih volitvah ne bo potegoval za nov predsedniški mandat. Napovedal je tudi olajšanje strogih pravil, ki zadevajo kandidature na volitvah. Hkrati je izrazil upanje, da bo nova egiptovska vlada izpolnila pričakovanja ljudi.
Sicer pa je v govoru tudi okrcal protestnike. Kot je dejal, so se protesti začeli zakonito, a so jih nato »zmanipulirale politične sile«, kar da je vodilo v grožnjo varnosti države. »Dogodki minulih dni od nas zahtevajo, da izberemo med kaosom in stabilnostjo,« je poudaril. Pri tem pa je izključil možnost, da bi odšel v izgnanstvo. »V tej državi bom umrl,« je dejal. Kot je še povedal, je od nekdaj skušal le služiti narodu in ščititi državo.
Protestnike, ki so kljub Mubarakovem sporočilu, zahtevali njegov takojšnji odhod, je z besedami »slišimo vaš glas« podprl predsednik ZDA Barack Obama. Poudaril je, da se mora proces prenosa oblasti v Egiptu začeti takoj in da bodo ZDA v tem obdodbju z veseljem priskočile na pomoč.
VIDEO: Mubarakov govor
