V maroških nemirih življenje izgubilo pet ljudi

Rabat - Protestni val, ki se je razširil iz Tunizije in Egipta, je udaril tudi ob Maroko. V nedeljo se je tako na ulice večjih mest podalo več tisoč ljudi, ki so zahtevali demokratične spremembe. »Svobodo, spoštovanje in pravico,« je pred zgradbo parlamenta v prestolnici Rabat vzklikalo okoli 4000 protestnikov.

Protesti v prestolnici so minili mirno, tuje agencije so poročale le o policistih v civilu, ki so se z beležnicami sprehajali med zbrano množico. Do nemirov pa je prišlo v drugih mestih, med njimi tudi v turističnem Marakešu in Al Hoceimu, kjer so protestniki začeli metati kamenje, policisti so na nasilje odgovorili z vodnimi topovi in solzivcem.

Podobno kot v Tuniziji in Egiptu se je tudi maroška ljudska vstaja začela na spletnem omrežju Facebook. Za spremembo od ostalih protestnikov, ki te dni na ulicah zahtevajo demokratične spremembe, pa mladi Maročani ne zahtevajo odstop kralja Mohameda VI., ki velja tudi za versko avtoriteto. »Tu smo, ker smo vsi Maročani in ljubimo to državo ter kralja, vendar nasprotujemo korupciji ter političnemu in gospodarskemu monopolu,« je povedal eden od nedeljskih protestnikov Junes Karač.

Še pred nedeljskim shodom pa je prišlo do spora med različnimi političnimi in verskimi skupinami, ki so hoteli namen protestov prilagoditi svojim zahtevam. Novo gibanje za svobodo in demokracijo, ki je začelo s pozivi k vstaji, je tako že v soboto odpovedalo sodelovanje na shodu, saj so sporočili, da so njihov poziv »ugrabile« levičarske politične stranke, ki za razliko od mladih aktivistov želijo omajati kraljevi prestol in prevzeti oblast v državi.

Udeleženci protestnega shoda so od oblasti zahtevali ustavne spremembe, s katerimi bi se del kraljevih pristojnosti prenesel na izvoljene člane oblasti. Pozivali so tudi k odstopu vlade premiera Abasa el Fasija, ki je svoj položaj zasedel leta 2007, ter razpustitvi parlamenta. Slišati je bilo tudi zahteve po dvigu minimalne plače, izboljšanju izobraževalnega in zdravstvenega sistema ter brzdanju vse višjih cen hrane in goriva. Državo, kjer je povprečna starost okoli 26 let, namreč pesti vse večja brezposelnost med mladimi, velike razlike med revnimi in bogatimi ter izjemno visoka nepismenost (brati in pisati ne zna okoli 40 odstotkov odraslih nad 15 letom starosti).

Kljub temu pa je predsednik mednarodnega inštituta za svobodo veroizpovedi (IRPP) Joseph Grieboski za spletni medij elmuhajer.com povedal, da se Maroko razlikuje od preostalih arabskih držav, saj je gospodarsko uspešnejši, člane parlamenta voli ljudstvo, mediji pa so razmeroma svobodni. »V Maroku lahko državljani prosto protestirajo in izražajo svoje mnenje. Maroko ostaja stabilna in odprta država, kjer demokratične institucije delujejo v skladu z zgodovinskimi, kulturnimi in političnimi značilnostmi kraljevine,« je pojasnil Grieboski.