V Washingtonu so odpisali nekdanjega prijatelja Mubaraka

Če so iz Washingtona prejšnji teden še prihajala mešana sporočila, v katerih so predstavniki administracije izražali uravnoteženo podporo egiptovskim demonstrantom in dolgoletnemu ameriškemu zavezniku Hosniju Mubaraku, so se konec tedna stvari obrnile.

Objavljeno
03. februar 2011 21.09
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York
New York - Američani so se egiptovskemu trdorokcu odpovedali, ostro obsodili nasilje na ulicah Kaira in pozvali Hosnija Mubaraka, naj se loti sprememb takoj. V Washingonu so prepričani, da bo egiptovska vojska, ki od ameriških davkoplačevalcev na leto dobi skoraj poldrugo milijardo dolarjev, ostala nevtralna, o tem, kaj si ZDA lahko obetajo od prinašalcev egiptovskih sprememb, pa se zdaj krešejo mnenja.

»Ob drugih zgodovinskih prelomnicah se nismo vedno modro odločili. Na Filipinih smo zgradili pomembno zavezništvo s svobodnimi Filipinci, ker smo podprli ljudstvo, ko je leta 1986 pokazalo vrata Ferdinandu Marcosu. Pač pa še vedno plačujemo grozljivo ceno, ker smo se predolgo opirali na iranskega šaha,« je v ponedeljek zapisal demokratski senator iz Massachusettsa John Kerry, ki vodi odbor za mednarodno politiko v zgornjem domu ameriškega kongresa. Vplivni politik je v komentarju za dnevnik New York Times Mubaraku sporočil, da je napočil čas njegove politične upokojitve, že dan pred tem, ko je egiptovskemu predsedniku podobno sporočilo Bele hiše osebno prenesel tudi posebni ameriški odposlanec in nekdanji veleposlanik v Kairu Frank Wisner.

Obamov »bistroumni nesmisel«

Po Kerryjevih besedah je kritičnega pomena, kaj bodo ZDA storile v času, ko se v Kairu dogajajo spremembe. »Nujno je, da stopimo na stran ljudi, ki imajo takšne vrednote in upe kakor mi in se zavzemajo za univerzalne cilje: svobodo, blaginjo in mir,« je pozval zunanjepolitični veteran demokratske stranke. Le dan pozneje je njegove besede skorajda ponovil nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo OZN in Nobelov nagrajenec za mir Mohamed el Baradei. »Naše ljudstvo je pričakovalo, da bodo ZDA na strani ljudstva. Da se bodo odpovedale diktatorju,« je neuradni vodja egiptovske opozicije kritiziral Obamov nastop, v katerem je v torek pozdravil Mubarakovo napoved, da se bo s položaja umaknil šele jeseni. »Temu, da od diktatorja, ki je na oblasti že 30 let, pričakuješ, da bo uvedel demokracijo, se reče oksimoron [bistroumni nesmisel],« je bil oster nekdanji predavatelj mednarodnega prava na newyorški univerzi.

Čeprav se je Baradei vrnil v domovino šele nekaj dni po začetku množičnih demonstracij, so ga predstavniki različnih protestniških in opozicijskih skupin izbrali za nekakšnega neformalnega voditelja. O tem, da takšnega soglasja (še) ni v Washingtonu, pa so v torek pričala že medijska poročila o krvavem divjanju na kairskih ulicah, v katerih so nastopali najrazličnejši očividci, politiki in analitiki, izjav opozicijskega voditelja pa ni bilo zaslediti.

Ko so novinarji pred dnevi vprašali odhajajočega tiskovnega predstavnika Bele hiše Roberta Gibbsa, ali ima administracija stike z novim voditeljem egiptovske opozicije, je ta odgovoril: »Kolikor vem, delamo na tem.« V uradnih izjavah, ki so v teh dneh prihajale iz Washingtona, Baradei ni nastopal, nekdanji glavni pravni svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva Philip Zelikow pa pravi, da »so nekateri v administraciji polni predsodkov do njegovega dela«.

Nekdanji glavni mednarodni jedrski nadzornik nima prijateljev zlasti med ameriškimi neokonservativci in drugimi ameriškimi domoljubi, ki so ščuvali k vojni proti Iraku. Tik pred ameriškim napadom na Irak je Baradei v varnostnem svetu ZN povedal, da so ameriške obtožbe o iraških poskusih kupovanja urana v Nigru izmišljene, po začetku vojne pa je izjavil, da je ameriška invazija na Irak »lep primer tega, kako v številnih primerih uporaba sile prej poveča probleme, kakor da bi jih rešila«.

»No, najprej je treba povedati, da Baradei ni prijatelj ZDA,« je pred dnevi za konservativno televizijo Fox News povedal senator iz Arizone in pogoreli republikanski predsedniški kandidat na zadnjih volitvah John McCain. Da bi bil prihod Baradeija na čelo Egipta »katastrofa«, trdi tudi nekdanji republikanski predsednik zveznega predstavniškega doma Newt Gingrich, ki ga nekateri omenjajo kot najresnejšega tekmeca Obami na predsedniških volitvah prihodnje leto.

Strah pred Muslimanskimi brati


Oba republikanska veterana se bojita, da je politik, ki je večino življenja preživel zunaj domovine, prešibak, zato utegne postati lutka v rokah islamskih skrajnežev. Tako ameriški konservativci označujejo egiptovske Muslimanske brate, ki so v Egiptu uradno prepovedani. A iz Bele hiše je v ponedeljek prišlo sporočilo, da ZDA ne bodo nasprotovale vključitvi takšnih organizacij v novo egiptovsko vlado, pod pogojem, da se bodo odpovedale nasilju in podprle demokratično ureditev. »Ne glede na to, ali nam je všeč ali ne, je bratovščina legitimna in avtentična politična sila v Egiptu, podobno kot različne komunistične partije v vzhodni Evropi po padcu berlinskega zidu... Primerjava očitno ni najboljša. A bratovščine vseeno ne moremo prepovedati, tako kot so zavezniki prepovedali nacistične stranke v povojni Nemčiji,« je pred dnevi zapisal komentator revije National Review Jonah Goldberg.