Vrenje v arabskem svetu

Tradicionalne muslimanske petkove molitve in pogrebi v spopadih s policijo ubitih demonstrantov, ki jih v skladu z islamom pokopljejo takoj naslednji dan, so bili danes povod za nove protivladne proteste v vrsti arabskih držav.

Objavljeno
18. februar 2011 19.16
Matija Grah, zunanja politika
Matija Grah, zunanja politika
Ponekod, kot na primer v Iranu, Jemnu ali v Libiji, pa so bili pogrebi in molitve povod tudi za uprizarjanje provladnih protidemonstracij. Razmere so se dramatično zaostrile predvsem na vzhodu Libije, kjer je podpora 68-letnemu polkovniku Moamerju el Gadafiju že tradicionalno najšibkejša, nasprotovanje in upiranje režimu pa imata tam najdaljšo tradicijo. Libija je ena od informacijsko najbolj zaprtih arabskih držav, v kateri so domači mediji strogo nadzorovani, delo tujih novinarjev pa je praktično onemogočeno, zato je težko verodostojno oceniti resnični obseg protestov proti režimu 68-letnega polkovnika Moamerja el Gadafija.

Po trditvah v eksilu živečih Libijcev so nadzor nad mestom Al Badia na vzhodu Libije, ki šteje kakih 250.000 prebivalcev, prevzeli protestniki, ki so se jim pridružili številni lokalni policisti. »Mesto ni več pod nadzorom Gadafijevega režima,« so sredi dneva zmagoslavno sporočili libijski izseljenci in kmalu zatem dodali, da se mestu bližajo okrepljene enote nearabskih milic s tanki, ki navadno skrbijo za varnost v okolici mesta Tripoli, poveljuje pa jim Gadafijev sin Hamis.

Ulice Bengazija, drugega največjega libijskega mesta, v katerem protivladne demonstracije trajajo že od srede, je po nočnih protestih danes zjutraj zasedla vojska, razmere v tem mestu na vzhodu države pa skuša umiriti eden od Gadafijevih sinov, 37-letni poslovnež Sadi el Gadafi, ki je po poročanju Reutersa prevzel nadzor nad mestom.

Časnik Kurina, ki izhaja v Bengaziju, je zapisal, da so varnostne sile v noči na petek s pravimi naboji streljale na demonstrante in ubile sedem ljudi, skupno število žrtev v tem mestu pa da se je povzpelo na 14. Danes so po pisanju istega časnika protestniki vdrli v zapor v okoli Bengazija in osvobodili okoli tisoč zapornikov, od katerih so jih 150 varnostne sile znova zaprle.
V državi, v kateri opozicija uradno ne obstaja, vladajo pa ji ljudski komiteji, demonstranti zdaj ne terjajo več zgolj političnih svoboščin, spoštovanja človekovih pravic in izkoreninjenja korupcije, ampak tudi strmoglavljenje režima in Gadafija osebno. Protesti so zajeli tudi več drugih mest, ne pa tudi še prestolnice Tripoli, kjer je nekaj sto podpornikov režima včeraj znova demonstriralo na Zelenem trgu, za nekaj minut pa jih je obiskal tudi Moamer el Gadafi osebno.

O številu dosedanjih žrtev protestov je mogoče zgolj ugibati. Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je sporočila, da so protesti v sredo in četrtek, ki ga je opozicija prek Facebooka in Twitterja oklicala za »dan gneva«, terjali 24 žrtev, po nepotrjenih podatkih, objavljenih na različnih internetnih straneh, pa naj bi bilo žrtev – če ne štejemo včerajšnjih, o katerih zanesljivih podatkov še ni – že okoli 50.

Libijski revolucionarni komiteji, ki predstavljajo nosilni steber režima, so danes obelodanili zlovešče sporočilo, v katerem so z »ostrim in nasilnim« odgovorom zagrozili vsem »avanturistom«, ki te dni demonstrirajo proti oblasti. Tripoli, ki trenutno predseduje Arabski ligi, je tudi sporočil, da je vrh Arabske lige, predviden za 29. marec v Iraku, »zaradi razmer v arabskem svetu« prestavljen na kasnejši čas, vendar sta tako sekretariat te organizacije kakor Bagdad danes zatrdila, da o preložitvi ne vesta ničesar in da takšna odločitev tudi ni v pristojnosti samo ene države.

Vrenje v arabskem svetu

Petkove molitve na osrednjem kairskem trgu Tahrir se je udeležilo na tisoče Egipčanov, katerih strmoglavljenje dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka je v zadnjih dneh navdahnilo množice v Jemnu, Alžiriji, Libiji, Bahreinu in drugih arabskih državah.

V Jordaniji proti vladi, a za kralja

V Jordaniji so danes že sedmi petek zapored potekale demonstracije, na katerih je kakih 2000 protestnikov terjalo politične reforme. Protesti v Jordaniji so usmerjeni proti vladi, ne pa tudi proti kralju Abdulahu II. V spopadu s podporniki vlade, ki so s palicami napadli protestnike, je bilo ranjenih najmanj deset protestnikov.

Protesti tudi v Džibutiju

V obmorski državi Afrškega roga Džibuti je več tisoč pripadnikov opozicije zahtevalo odstop predsednika Ismaela Omarja Gueleha, ob tem pa je prišlo do spopadov s policijo, ki se je nad protestnike spravila s solzivcem. Med protestniki je večina študentov, po besedah predsednika ene od opozicijskih strank pa naj bi bilo njihovo število okoli 40.000.

Protesti so se sicer začeli mirno, vendar so protestniki, ki so prisegli, da bodo na ulicah ostali do izpolnitve zahtev, na policiste začeli metati kamenje, ti pa so odgovorili s solzivcem.