Z Gadafijem samo o odstopu

Tripoli - Gadafijeva varnostna služba je na protestnike streljala s pravim strelivom, uporabila pa je tudi solzivec. Zagovorniki režima so se zbrali na Zelenem trgu v središču glavnega mesta, toda našteli so jih le nekaj sto. Zdi se, da se tudi Tripoli pomalem že obrača proti Gadafiju.

Gadafijev režim, ki se mu je pridružilo še nekaj sto Tuaregov, plačancev iz Malija, poskuša za vsako ceno zlomiti odpor opozicije, ki vse bolj utrjuje svoje vrste. Libijska vojaška letala so bombardirala Adždabijo in za las zgrešila skladišče streliva, ki so ga že pred dnevi zavzeli uporniki. Nadaljuje se obleganje Brege, pomembnega naftnega pristanišča, precej mrtvih pa je bilo tudi v spopadih za Ras Lanuf, kjer je prav tako doma naftna industrija. Državna televizija je sporočila, da so Gadafijeve čete zavzele mesto Zavija, ki leži 60 kilometrov zahodno od Tripolija in je bilo v minulih dneh v rokah upornikov.

Nizozemska vlada si tudi s pomočjo Bruslja prizadeva za izpustitev svojih treh zajetih marincev, med katerimi je tudi ena ženska. Gadafijevi možje so jih ujeli, ko so v Sirti reševali dva nizozemska civilista. Ta dva so izročili nizozemskemu veleposlaništvu v Tripoliju in sta že na varnem, vojaki pa so še vedno v ujetništvu.

Vojska zajezila beg tujcev

Gadafijeva vojska je medtem zasedla enega od prehodov s Tunizijo in tako zajezila beg tujcev iz države. Tod čez je vsak dan bežalo 10.000 in več ljudi. V četrtek so jih našteli samo 2000. Toda Francija, Britanija, Italija, Egipt in še nekatere druge države kljub temu še naprej vzdržujejo zračni most z letališčem na Džerbi, od koder je tudi v petek vzletelo več deset letal s tujimi delavci, ki so se rešili iz Libije. Evropska unija je za pomoč beguncem namenila 30 milijonov evrov, hkrati pa je od Tripolija zahtevala, naj humanitarnim organizacijam dovoli prihod v državo. V Bruslju se namreč bojijo, da bo zaradi morebitne zapore meje tam prišlo do humanitarne katastrofe.

Kubanski voditelj Fidel Castro je podprl mirovni načrt za odpravo krize v Libiji, ki ga je že v četrtek predstavil venezuelski predsednik Hugo Chávez. Libijska opozicija ga seveda odločno zavrača. Mustafa Abdel Džalil, vodja nacionalnega sveta, nekakšne začasne opozicijske vlade, je izjavil, da se bo opozicija za mizo z Gadafijem posedla le v primeru, če bo tema pogovora njegov odhod.

Za vojaški poseg Zahoda ni navdušenja

Arabske države niso naklonjene morebitnemu vojaškemu posegu Zahoda v Libiji. Predvsem zaradi slabih izkušenj z ameriškim posredovanjem v Iraku, ki se je sprevrglo v pravo katastrofo, pravi Ibrahim Šarki iz Brookingsovega centra v Dohi. V Iraku je tudi zaradi slabega načrtovanja in potem slabega vodenja vojaških operacij umrlo več deset tisoč nedolžnih ljudi. In še vedno umirajo. Arabska liga za zdaj nasprotuje vojaškemu posredovanju, v dvomih pa je tudi libijska opozicija, ki se boji nekompetentnosti Zahoda v primeru posega, dodaja Ibrahim Šarki.

Zahod se je namreč doslej opekel v Afganistanu in Iraku in ta zgodba se kaj lahko ponovi tudi v Libiji, pravi novinar Džamil Mrue. Libijci se bojijo, da bi se polomija iz Kabula in Bagdada ponovila tudi na libijskih tleh. Nihče namreč noče dolge državljanske vojne in vzpona islamizma. Libijci hočejo vstajo obdržati zase. Podobnega mnenja je tudi Mustafa Alani, analitik iz zalivskega raziskovalnega središča v Dubaju. Po njegovem je prezgodaj govoriti o vojaškem posegu zoper Libijo. Ta bi lahko bil povsem kontraproduktiven. Kaj pa če Gadafi preživi? Alani je prepričan, da se bo zdajšnja negotovost v Libiji nadaljevala vsaj še nekaj tednov, v zaplet pa bi po njegovem morala aktivneje poseči arabska diplomacija.