ZDA od Egipta zahtevajo takojšnje spremembe

Ta za zdaj še vztraja pri napovedih, da bo ostal na položaju do septembrskih predsedniških volitev, vlada pa med tem opoziciji ponuja načrt postopnega prenosa oblasti, češ da bi (pre)hiter prelom državo pahnil v kaos. Znova se je oglasil tudi Washington, ki je egiptovske oblasti najodločneje doslej pozval k »takojšnjim« in »ireverzibilnim« političnim spremembam.

O množičnosti včerajšnjih protestov priča tudi dejstvo, da je bila vojska zaradi velikega števila protestnikov prisiljena povsem opustiti predvideno legitimiranje ljudi, ki so se zgrinjali na trg; med njimi je bilo tudi veliko takih, ki so se tja podali prvič. »To je rastoče gibanje, ne usihajoče,« je nazorni prikaz krepitve revolucionarnega potenciala Egipčanov komentiral opozicijski aktivist Ahmad Salah. Tudi danes se je na osrednjem prizorišču protivladnih protestov v središču egiptovske prestolnice zbralo na tisoče ljudi, nasprotniki režima pa so se podali tudi pred zgradbo parlamenta z namenom blokirati njegovo delo. »Ljudstvo ni izvolilo tega parlamenta,« je na dejstvo, da ima vladajoča Narodna demokratska stranka (NDP) zaradi strogih kandidacijskih pravil v zakonodajnem organu pravzaprav že vnaprej zagotovljeno večino, opozoril 19-letni študent Mohamed Sobi. »Pasti mora ves režim, ne le predsednik, saj je vse pod njim skorumpirano.«

Svarilo pred 
»državnim udarom«

Tovrstni scenarij je Mubarakov režim sicer odločno zavrnil, češ da bi nenadni odhod predsednika, ki je na oblasti že tri desetletja, pahnil državo v kaos. Namesto tega je pred kratkim imenovani podpredsednik Omar Sulejman napovedal postopno tranzicijo, oblasti pa so v torek ustanovile posebna odbora, pristojna za pripravo in izvedbo prodemokratičnih reform, v prvi vrsti sprostitve strogih pravil glede kandidature na predsedniških volitvah in omejitve števila predsedniških mandatov. »Postavili smo jasne smernice s časovnim okvirom izvedbe mirnega in organiziranega prenosa oblasti,« je v televizijskem nastopu zagotovil Sulejman, ki ga državljani poznajo predvsem v vlogi dolgoletnega šefa razvpite obveščevalne službe.

Nedolgo zatem pa je podpredsednik v pogovoru s predstavniki medijev v precej ostrejšem tonu dejal, da oblasti ne bodo mogle več dolgo »prenašati kontinuiranih protestov«, in pozval k čimprejšnjemu koncu politične krize, ki traja že več kot dva tedna. Sulejman je še enkrat poudaril, da si vlada prizadeva za dialog z opozicijo, in opozoril, da lahko v nasprotnem primeru pride do »državnega udara, ki bi ga spremljali nepremišljeni in prenagljeni koraki ter številne neracionalne poteze«. »Nočemo, da bi nas prizadevanje za zaščito države pripeljalo tako daleč,« je poudaril tesni Mubarakov sodelavec, ki pa je pozneje navzočim novinarjem pojasnjeval, da ni imel v mislih vojaškega udara, temveč prevzem oblasti s strani »sile, ki ne bi bila pripravljena na vodenje države«.

Poziv k odpravi 
izrednih razmer

Sulejmanove besede so bile sicer namenjene predvsem domači javnosti, vendar so kljub temu sprožile precej kritičen odziv Bele hiše. Po besedah tiskovnega predstavnika Roberta Gibbsa jih je najbolj zmotila njegova izjava, da Egipt ni pripravljen na demokracijo. Ameriški podpredsednik Joe Biden je pozneje svojemu egiptovskemu kolegu po telefonu sporočil, da bi moral tranzicijski proces postreči s »takojšnjim in ireverzibilnim napredkom, ki bo ustregel prizadevanju Egipčanov«. V doslej najostrejšem sporočilu Washingtona dolgoletnemu zavezniku je oblasti v Kairu še pozval, naj nemudoma odpravijo izredne razmere, ki so v veljavi že vse od atentata na Mubarakovega predhodnika Anvarja el Sadata leta 1981, končajo kampanjo zapiranja in pretepanja novinarjev in aktivistov ter razširijo dialog z opozicijo.

Združene države Amerike so se ob zadnjih dogodkih znašle pod pritiskom obojih, tako nasprotnikov Mubarakovega režima kot njegovih zagovornikov. Medtem ko protivladni protestniki na ulicah Kaira in drugih egiptovskih mest od Washingtona zahtevajo, naj se odločno ogradi od represivnega režima, ki da ga je tako ali tako predolgo podpiral, pa nekatere ključne ameriške zaveznice v regiji pozivajo predsednika Baracka Obamo, naj se vzdrži preostrih kritik Hosnija Mubaraka, češ da bi lahko nenadna zamenjava oblasti v Egiptu, po številu prebivalcev največji arabski državi, destabilizirala širše območje. Med najbolj vnetimi zagovorniki sedanjega egiptovskega vodstva so v strahu za usodo campdavidskega miru Izraelci, ki so, sodeč po vsebini na portalu WikiLeaks razkrite ameriške depeše, pred tremi leti med potencialnimi kandidati za Mubarakovega naslednika navijali prav za njegovega sedanjega namestnika Sulejmana.