Leon Kebe: Asociacija na Balkan naj bo narava

Dinaridi bodo turistični magnet, pravi generalni sekretar mreže parkov držav nekdanje Jugoslavije in Albanije.

Objavljeno
15. december 2014 23.17
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Podgorica – Generalni sekretar zveze Parki Dinaridov, ki so jo parki iz osmih držav ustanovili na pobudo in s pomočjo Svetovnega sklada za naravo (WWF), je postal Leon Kebe. »Želim si, da bi bila prva asociacija na besedo »Balkan« narava, in ne vojna,« pravi Kebe, nekdanji sodelavec Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Radensko polje.

Zvezo Parki Dinaridov – mreža zavarovanih območij Dinaridov je v začetku meseca ustanovilo 36 predstavnikov zavarovanih območij dinarske regije, in to v Črni gori, kjer bo prva tri leta tudi sedež zveze. Mreža je rezultat triletnega projekta Parki dinarskega loka, ki je potekal pri Mediteranskem programu WWF in ki ga je vodil Cerkničan Leon Kebe.

Skupščini zveze, v kateri je za zdaj 40 parkov, predseduje namestnik ministra za varstvo okolja in narave Hrvaške Nenad Strizrep, upravni odbor mreže pa sestavljajo po en predstavnik vsake države. Slovenijo bo zastopala Barbara Zupanc, direktorica Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je za zdaj edini slovenski član mreže. Vanjo bodo vstopili še Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame in Kozjanski regijski park.

Nekoliko presenetljiva novica: na dinarskem Balkanu, ki je znan predvsem po vojnah, mreža nacionalnih in drugih parkov. Kako vam je to uspelo?

Ob omembi Balkana ponavadi najprej pomislimo na vojno. Toda upamo in verjamemo, da bosta čez čas asociacija na Balkan: izjemno lepa, ohranjena narava in trajnostni razvoj. Zaradi biotske pestrosti in geografskega položaja so dinarski parki že zdaj turistično zanimivi, nedvomno pa bodo postali pravi magnet. Misija WWF, nevladne organizacije s pet milijoni podpornikov in globalno mrežo, aktivno v več kot sto državah, je zaustavitev propadanja naravnega okolja in gradnja prihodnosti, v kateri bodo ljudje živeli v skladu z naravo. WWF, ki je financiral pripravo mreže, hoče pokazati, da je območje Dinaridov varno in bogato z vseh vidikov; da je privlačno tudi za organizatorje potovanj oziroma za turiste iz oddaljenih delov sveta.

Bodo Parki Dinaridov tako priljubljeni in prepoznavni, kot so Alpe ali Karpati? Kdo bo financiral delovanje mreže?

Hočemo, da blagovna znamka Dinaridi, Parki Dinaridov, postane enakovredna blagovna znamka že uveljevljenim, saj si tamkajšnji parki to povsem zaslužijo s svojo naravo, kulturo, zgodovino, etnologijo, gastronomijo itd. Mrežo bodo delno financirali parki sami s članarino, delno črnogorsko ministrstvo za turizem in trajnostni razvoj, pa norveško ministrstvo za zunanje zadeve in fundacija MAVA. WWF pa bo to mrežo vzel za svojega partnerja pri novem projektu, s katerim bomo dokazali, da narava in trajnostni razvoj omogočata dohodek.

Razvitost infrastrukture parkov na območju nekdanje skupne države in Albanije je najbrž zelo različna. Kako se bo to kazalo v delu združenja?

Razlike med parki, tako v upravljanju kot v infrastrukturi, so zelo velike. Hrvati v svoje parke vlagajo ogromno, Slovenci malo ali skoraj nič, drugje pa je še slabše. Vsi parki pa imajo podobne probleme, kot so opuščanje kmetijstva, zaraščanje, izseljevanje. In če smo skupaj, probleme lažje odpravljamo. Prva naloga mreže bo pomoč pri gospodarjenju s parki. Na primer: vodstvo parka, ki ima denimo 5000 obiskovalcev na leto in ki bo hotelo zgraditi center za obiskovalce in zmogljivosti za še več gostov, bomo peljali na primer v hrvaška nacionalna parka Plitvice ali Krka. Parke, kjer so problem velike zveri, bomo poslali tja, kjer to problematiko obvladajo in podobno. Prenos izkušenj in izobraževanje bosta glavni nalogi. Izobraževanje tudi v smislu, da parki pomenijo varnost za pitno vodo in s tem za ljudi. Pristop bomo prilagajali vsakemu parku posebej. Cilj bo tudi povezava z združenjem Europarc in s tem pridobivanje evropskega certifikata za trajnostni razvoj, pa tudi povezovanje s podobnimi svetovnimi združenji s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Glede na razvojne probleme nekaterih balkanskih držav, bo verjetno tudi izziv, kako ob praznih državnih blagajnah priti do denarja.

Gotovo. In pri tem bodo imeli parki, povezani za skupno prijavljanje na razpise za javna sredstva, gotovo večje možnosti kot vsak posebej.