Nekdanji vodilni v Hypu obsojeni za kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja

Oblaku, Španu, Romihu in Potočniku od šest do osem let zapornih kazni ter okoli 35.000 evrov denarnih kazni.

Objavljeno
06. januar 2020 11.43
Posodobljeno
06. januar 2020 17.26
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Primer banke Hypo Alpe-Adria, ki je veljala za vzor, kako hitro opraviti z bančnim kriminalom, je po štirih letih sojenja dobila sicer še ne pravnomočni epilog. Ljubljansko okrožno sodišče je nekdanje vodilne može slovenske podružnice banke Hypo spoznal za krive kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja in jim prisodil skupno 26 let zapora in pol. Naložilo jim je plačilo 142 tisočakov denarne kazni ter jim odvzelo več miljonov evrov protipravne premoženjske koristi.

Doslej najvišjo zaporno kazen med bančniki, ki so sedli na zatožno klop – kar osem let zapora – je slišal Andrej Oblak, nekdanji direktor družbe Hypo Alpe Adria Consultance, ki bo moral v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe odšteti tudi 37.000 evrov denarne kazni.
 

Zapletene finančne transakcije


Nekdanjemu predsedniku uprave banke Hypo Alpe Adria Antonu Romihu in nekdanjemu generalnemu direktorju Hypo Leasinga Andreju Potočniku je sodišče izreklo vsakemu šest let zapora in po 35.000 evrov kazni, prav toliko bo moral odšteti nekdanji direktor banke Božidar Špan, le da bo na zaporniški žimnici moral spati pol leta dlje od Romiha in Potočnika. Sodišče je odredilo tudi odvzem več nepremičnin v Sloveniji in tujini.

Okrožno sodišče je tako pritrdilo specializiranemu tožilstvu, da so obdolženci banko z nepremičninskimi posli oškodovali za več milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. S skupnim delovanjem so zlorabili položaj, nato pa premoženjsko korist, ki je izvirala iz teh dejanj, prek Liechtensteina in Luksemburga razdelili in oprali z različnimi posli. Kot je v obrazložitvi sodbe dejal predsednik senata sodnik Srečko Škerbec, je »šlo za enormen postopek in zapletena finančna dejanja«.



Oblak naj bi bil s številnimi finančnimi transakcijami in menjavami za deleže v podjetjih prikrival izvor premoženja, preostala trojica pa je denar sprejela in prikrivala njegov izvor. Gre za kazniva dejanja, povezana z nepremičninskimi projekti na Ptuju in v Trzinu. Pri nekaterih poslih jim je pomagala že pravnomočno obsojena Tovšakova; ta je 2015. ob začetku sojenja priznala krivdo v zameno za leto in pol pogojne zaporne kazni, medtem ko preostali štirje obdolženci očitke vztrajno zavračajo.

»Precej hude krvi je bilo s strani obrambe in obtoženih, zakaj sem sprejel sporazum Tovšakove s tožilstvom. Ocenil sem, da so zakonska določila izpolnjena in nisem imel razlogov, da tega ne bi storil,« je pojasnil predsednik senata. Dodal je, da nekateri obtoženi sprejmejo sporazum, ker se pokesajo, nekateri, ker se bojijo večje kazni; v vsakem primeru je to stvar obtoženih.
 

Napovedane pritožbe


Specializirana tožilka Ana Bučar je z obsodbo zadovoljna. »Predvsem sem zadovoljna, da se je ta dolgotrajen in dokazno ter procesno gledano izjemno kompleksen postopek zaključil. Zadovoljna pa sem tudi, da je sodišče ravnanje obdolžencev prepoznalo kot kazniva dejanja in jim izreklo zaporne kazni«.

Odvetniki obdolženih so že napovedali pritožbo, saj se s sodbo ne strinjajo, hkrati pa so znova opozorili na po njihovem mnenju številne procesne napake. »Zaradi tega bo sodba gotovo padla na eni od višjih instanc,« je prepričan odvetnik Dejan Markovič, ki meni, da je dolgotrajen kazenski postopek, v katerem je bilo več kot 160 obravnav, pokazal, da očitki ne držijo. Njegov kolega Blaž Kovačič Mlinar dodaja, da je pričakoval takšen razplet glede na vse dogajanje med sojenjem, ko je sodnik večkrat tudi kaznoval odvetnike, zavrnil večino dokaznih predlogov in postopek »vodil v smeri obsodilne sodbe«.
 

Bančniki na zatožni klopi


Poleg nepravnomočne obsodbe četverice je bilo doslej obsojenih več bankirjev; pravnomočno sta bila zaradi oškodovanja banke na zaporno kazen obsojena že nekdanja vodilna v Factor banki Boris Pesjak in Dušan Valenčič (leto in tri mesece zapora sta že prestala), sodba nekdanjemu šefu gorenjske podružnice NLB Dušanu Šuštarju za štiri leta zapora, pa še ni pravnomočna, saj višje sodišče še ni odločilo o pritožbi.

V primeru kreditiranja Factor Leasinga je nekdanja vodja sektorja poslovanja v Factor banki Mojca Lampret Kričej priznala krivdo za zlorabo položaja. Izrečena ji je bila pogojna zaporna kazen ter denarna kazen. Nepravnomočno sta bili na prvi stopnji lanskega  januarja na pogojni zaporni kazni obsojeni nekdanji prvi dami že likvidirane Probanke Romana Pajenk in Milana Lah zaradi očitkov o dveh poslovnih goljufijah.