Tiskane izdaje
Glede prostotrgovinskega sporazuma, o katerem se za zaprtimi vrati pogajata Evropa in ZDA in nosi kratico TTIP, je Andrej Gnezda, kot pravi, optimističen. Po njegovem se je predvsem v zadnjem času pokazalo, da »zadeve niso tako preproste«, saj se je odprla »burna javna razprava«, pojavili so se nekateri pomisleki posameznih držav članic EU in hkrati se je tri milijone in pol državljanov EU izreklo proti takšnim tajnim sporazumom.
Sodelavec nevladne okoljske organizacije Umanotera in nacionalni koordinator mednarodne mreže za ustavitev sporazuma Stop TTIP je tako prepričan, da bo prav zato pot do morebitne uveljavitve čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva zelo težka.
Na nevarnosti, ki jih prinašajo prostotrgovinski sporazumi, so v Umanoteri začeli opozarjati leta 2013, ko so v tujih medijih naleteli na članke o TTIP, CETA in TISA, medtem ko se v Sloveniji o tem sploh ni govorilo. »Bolj ko smo se poglabljali, bolj je postajalo jasno, kakšne malverzacije, demagogije in umazanije so v ozadju,« se začetkov kampanje spominja predstavnik pozneje ustanovljene Koalicije proti tajnim sporazumom (KPTS), v kateri so se združile številne civilnodružbene, nevladne in politične skupine v Sloveniji. Kot pravi diplomirani filozof in teolog, so se odločili, da je na to treba opozoriti javnost in predvsem odpreti razpravo ter si postaviti vprašanje, »ali so takšni sporazumi res pravi način za reševanje določenih gospodarskih težav«.
Da je predvsem Andrej Gnezda tisti, ki je »z vztrajnim, doslednim in srčnim opozarjanjem na pasti prostotrgovinskih sporazumov« omogočil, da so ti postali medijska in politična tema, je prepričana Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki je prav tako član koalicije KPTS. »Nevarno uklanjanje kapitalu EU je približal javnosti in mobiliziral Slovenijo. Na ulice je skupaj popeljal državljane, potrošnike, okoljevarstvenike, kmete, sindikate, politike,« meni nevladnica. Da je pri tem tudi »izjemno zagnan in strokoven«, pravi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, prav tako članice KPTS. »Dobro je, da imamo aktiviste, ki se tako zavzeto in poglobljeno ukvarjajo s tako pomembnimi vprašanji, kot je sporazum TTIP, ki ne samo slabi suverenost držav, ampak pomeni tudi napad na delavske pravice,« še pojasnjuje sindikalist.
»Morda kdaj zvenimo kot zarotniki, toda ...«
Kampanjo proti tajnim sporazumom so v Umanoteri začeli po tem, ko jim je uspelo pridobiti denar na razpisu urada vlade za komuniciranje. Kot je prepričan Gnezda, je sama kampanja pokazatelj, da oblast vanjo ni posegala ali je omejevala. Pa bi to lahko razumeli tudi, kot da slovenska vlada podpira boj proti tajnim sporazumom? »To pomeni le, da podpira razpravo, ne bi pa rekel, da je proti sporazumom,« odgovarja Gnezda. Ključni igralec je evropska komisija. Toda nedavna izjava komisarke za trgovino Cecilie Malmström, da jim mandata ne podeljujejo evropski državljani, kot pravi Gnezda, pove vse.
»Ena od nevladnih organizacij je analizirala srečanja predstavnikov korporacij in industrije s pogajalci iz EU. Že pred začetkom uradnih pogajanj o TTIP je bilo teh stikov skoraj šeststo, kar jasno kaže, v čigavo korist potekajo pogajanja,« opozarja nevladnik. »Ko vse to pojasnjujemo, morda kdaj zvenimo kot zarotniki, ki da ne vem kaj kujejo, toda pri tem gre v resnici za brezsramni del korporativnega sveta, ki hoče prevzeti vso moč in kovati dobičke na račun naše prihodnosti, zdravja, okolja in socialnih pravic.«
Morebitna sklenitev sporazuma med Evropo in ZDA, s čimer bi nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu, bi prinesla deregulacijo številnih področjih; od energetike, bančnega in finančnega sektorja do prehranske, kemične in avtomobilske industrije. »Vemo pa, kaj pomeni deregulacija in s tem proste roke korporativnega sveta,« meni Gnezda in spomni na finančne krize in tudi nedavno afero Volkswagen, ko so v največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov zavajali glede izpuhov dizelskih motorjev.
»Že zdaj smo na udaru velikega kapitala, težava pa je to, da v primeru TTIP prenašamo ameriški zakonodajni sistem in nekatere procese, ki so veliko manj restriktivni od sedanjih evropskih,« opozarja. »Po tem sporazumu bi bil, denimo, vpliv na mednarodno trgovino glavni kriterij pri presoji učinkov zakonov. Nadzor nad GSO in kemikalijami ima negativen vpliv na mednarodno trgovino. Če to postane kriterij, bomo še tisto, kar je zdaj regulirano v Evropi, dokončno odpravili.« Prav zato državljani po njegovem ne smejo privoliti v to, »da države izgubijo pravico in hkrati dolžnost, da regulirajo trge v javnem interesu«.
