Matevž Lenarčič in Griša Močnik: Slovensko znanje in sposobnosti na svetovnem vrhu

Razlog nominacije za Delovo osebnost leta: Prvi je drugič obletel svet z ultralahkim letalom, drugi je podatke o sajah spravil v resne debate.

Objavljeno
11. december 2016 20.02
Prihod Matevža Lenarčiča na portoroško letališče 22.4.2016 Portorož Slovenija [Matevž Lenarčič,Portorož,Slovenija]
Borut Tavčar
Borut Tavčar
»Imata inštrumente in letalo, imata pogum, da zbirata podatke, ki jih prej ni bilo in ki bodo klimatologom na voljo za podrobnejše modele podnebnih sprememb,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj o Matevžu Lenarčiču in Griši Močniku. Lenarčič je letos s podporo ekipe GreenLight WorldFlight, ki jo sestavlja zgolj enajst ljudi, z ultralahkim letalom v 181 urah še drugič preletel 42.222 kilometrov okrog sveta, poleg tega pa napovedal še tri nove polete. Na vseh poletih meri tudi emisije črnega ogljika oziroma saj. Svoje fotografije lepot planeta, »edinega, ki ga imamo«, pa je Lenarčič objavil na več razstavah.

Griša Močnik je direktor Aerosola, ki izdeluje naprave za merjenje vsebnosti črnega ogljika, med naročniki pa je tudi Ameriška agencija za okolje. Saje so vidne kot črn oblak za starim dizelskim avtomobilom ali kot siv oblak iz dimnika, kjer kurijo na drva. Ker teh emisij ni mogoče izračunati, saj so odvisne od učinkovitosti izgorevanja goriva, so pomembna merjenja. Teh pa je izrazito premalo.

To priznava tudi Lučka Kajfež Bogataj, saj je učinek črnega ogljika na segrevanje ocenjen v rangu od −0,5 do +0,5 vata na kvadratni meter, skratka od ohlajanja do segrevanja. Saje v zraku načeloma senčijo in ohlajajo, saje na snegu in ledu pa segrevajo. Poleg tega je ogljikov dioksid enakomerno porazdeljen po svetu, delci pa so precej lokalno omejeni, kar pomeni, da jih je treba tudi lokalno meriti in analizirati učinke.

»S preprostimi in poceni poleti okrog sveta lahko pridobimo veliko podatkov, ki jih prej ni bilo,« Močnik poudarja pomembnost poletov. Z napravo Aerosola lahko določijo tudi vir saj, ki jih izmerijo v zraku. Takšni podatki so dragoceni, zato so Grišo Močnika povabili tudi na podnebno konferenco v Parizu. Matevž Lenarčič s svojimi poleti podatkom dodaja še adrenalinsko oziroma pustolovsko dimenzijo, predstavitve so zato zelo privlačne za javnost in politike, pri tem pa informativne tudi za znanstvenike.

Oba si zato prizadevata, da bi države omehčale pravila za uporabo ultralahkih letal za te namene. »Na tem malem planetu se gnete sedem ali osem milijard ljudi in vse, kar povzročimo, ostane tu, vsi rezultati prerivanja, tekmovanja, pehanja za bogastvom,« Lenarčič pojasnjuje, zakaj sploh izvajati meritve. Podobno bi lahko namreč izmerili emisije povsod, kjer imajo manjša pa tudi večja letala.

Napovedal je, da bo že v prvi polovici prihodnjega leta meril vsebnost črnega ogljika nad celotnim sredozemskim zalivom, alpsko verigo in osrednjo Evropo. Za leto 2018 je načrtovan polet nad indijsko podcelino in Himalajo. Močnik se prav danes vrača z velike konference v Indiji, kjer »je zanimivo vse, kar je povezano z onesnaženim zrakom in oblaki saj«. Tam je tudi slišal primerjavo, da je zrak v indijskih mestih tako onesnažen, kot če bi vsak od prebivalcev pokadil štiri škatlice cigaret na dan. Pri nas pa so dokazali, da zaprtje Slovenske ceste za promet odločno prispeva pri zmanjšanju vsebnosti trdnih delcev v zraku, tudi do 70 odstotkov.

Na izziv, da je za takšne poti potreben pogum, pa Matevž Lenarčič odgovarja, da je treba življenje vzeti takšno, kot je, smrtno nevarno. »Temu se ne da izogniti s kupom denarja na nekih otokih,« pravi Lenarčič.