Tiskane izdaje
Pripravili smo kronologijo novinarja in političnega analitika Danila Slivnika.
• Rodil se je 29. oktobra 1950 na Prevaljah.
• Njegov oče je bil že pred drugo svetovno vojno organizacijski sekretar slovenske partije.
• Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, njegov sošolec je bil Maks Tajnikar.
• Šolanje je nadaljeval na srednji metalurški šoli na Ravnah.
• Po služenju vojaškega roka kot radiotelegrafist v Pulju je odšel na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
• Med študijem je postal član partije, pri 23. letih se je poročil in postal oče dveh sinov.
• Leta 1977 je diplomiral z nalogo Boj za novi mednarodni ekonomski red.
• Zaposlil se je v sindikatih, najprej kot strokovni sodelavec, pozneje kot sekretar odbora za mednarodne odnose.
• Leta 1981 je postal novinar Dela, med leti 1981 in 1986 je bil dopisnik Dela iz Moskve.
• Leta 1989 je postal notranjepolitični urednik, nato pa namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela do leta 1995, ko je po aferi Depala vas odšel in ustanovil magazin Mag (bil je solastnik in urednik).
• Leta 1990 je kandidiral na prvih demokratičnih volitvah na listi prenovljenih socialistov.
• Leta 1996 je kandidiral na državnozborskih volitvah na listi stranke SDS.
• V 90. letih prejšnjega stoletja je izdal tri knjige o ozadju slovenske politike: Sto osamosvojitvenih dni, Kučanov klan in Potnikovo poročilo.
• Oktobra leta 2005 je bil najprej član uprave družbe Delo za tehnične zadeve, od januarja 2006 do oktobra 2007 pa njen predsednik.
• Z mesta predsednika uprave Dela pa je zaradi različnih pogledov na vodenje družbe podal odstopno izjavo oktobra 2007.
• Časopisno podjetje je zapustil novembra 2008 in se zaposlil v svojem podjetju Saninvest, ki se ukvarja z gradbeništvom.
• Za svoje novinarsko delo je prejel Tomšičevo (1987) in Jurčičevo nagrado (1994).
Slivnik je v zadnjih dneh večkrat nastopal v medijih, ko je pojasnjeval svojo povezavo z zakoncema Alenko in Mihaelom Karnerjem, ki so ju aretirali zaradi suma prodaje steroidov. Alenka Karner je bila namreč Slivnikova nečakinja.
***
1999 v knjigi Potnikovo poročilo je zapisal »... Novinarstvo in libido sta močno povezana in ni neodvisnih političnih stališč brez trdne osebnosti.«
1998 je na vprašanje Branke Grujičič, kaj bi se moralo zgoditi, da bi odšel iz novinarstva, odgovoril: »Morali bi ukiniti tednik Mag; potem se najbrž ne bi več ukvarjal z novinarstvom. Sicer pa bodo novinarji svoje cilje in ambicije v prihodnje vedno težje realizirali. Sčasoma bo novinarstvo postalo pogodben odnos; novinar bo neke vrste pisun, na drugi strani pa bo neka medijskolastniška struktura določala usmeritev časopisa. Glavne stvari bodo že določene in novinar bo moral pisati v skladu z uredniško politiko medijev ...«
2005 je na Mladinino vprašanje kako vidi prihodnost Dela: »Kot osrednji in pomembni nacionalni časopis. Slovenija je tako majhna država, s takšnim majhnim trgom, da mora imeti medije v slovenskih rokah; ne strinjam se s tem, da bi tujci kupili slovenske medije, takrat nihče ne bo skrbel za našo nacionalno substanco. Delo vidim takšno, kot je vedno bilo.«
V istem intervjuju odgovori tudi na vprašanje, če so bili lastniki Dela nekoč Kučanovi ljudje. »Ne gre za lastnike, gre za vpliv. Če želite namigovati o Kučanovem vplivu, se ta kaže drugače. Kaj so bili lastniki medijev do sedaj? Samo parkirišča za to, da je lahko korporativna politika upravljala medije.«
