Tiskane izdaje
Danes smo namreč razkrili, da je ljubljanski okrožni sodnik gospodarskega oddelka Djordje Grbović, ki obravnava tožbo specializiranega državnega tožilstva za odvzem premoženja nezakonitega izvora domnevnemu vodji slovenskega dela mednarodne združbe, ki da se ukvarja s trgovino z mamili, ustavnemu sodišču podal zahtevo za oceno ustavnosti Zopnija.
Mohoričeva je na današnji tiskovni konferenci povedala, da k temu sodnika zavezujeta ustava in zakon o ustavnem sodišču, in dodaja, da je sodišče pri tem, ali bo takšno odločitev sprejelo ali ne, popolnoma avtonomno in ni vezano na predlog svojih strank. Sodišče nima nikakršnega roka za sprejem takšne odločitve; včasih mora zadeva namreč dozoreti, da sodnik izlušči pomembna dejstva, ugotovi katere določbe zakona mora uporabiti in šele takrat se lahko pojavi dilema, ali je določba zakona ustavno skladna ali ne. Mohoričeva še dodaja, da to ni neobičajno, da se je že dogajalo v preteklosti in se bo verjetno tudi v prihodnje.
Tožilstvo napoveduje pritožbo
Na specializiranem tožilstvu so bili nad odločitvijo sodnika Grbovića (sklep so prejeli v ponedeljek), nemalo presenečeni, »predvsem glede na fazo postopka«. Kot pojasnjujejo, je bila 28. maja glavna obravnava zaključena, sodnik pa je napovedal, da sodba izide pisno, saj je zadeva zrela za razsojo. »Zato je tožilstvo utemeljeno pričakovalo prejem sodbe. Poleg tega je sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo v navedeni zadevi pravdne stranke seznanilo s svojimi pravnimi stališči, med drugim tudi s stališčem, da Zopni ni v nasprotju z ustavo,« pravijo na tožilstvu.
Dodajajo, da glede na zakonska določila takšna odločitev ne vpliva na ostale postopke, ki so v teku. »Dejstvo je, da se Zopni uporablja od leta 2012 in da sta že zaključeni dve zadevi, od tega ena pravnomočno. Pred sodiščem pa se trenutno obravnava še šest zadev. V drugih postopkih sodišče ni problematiziralo ustavne neskladnosti zakona,« pravijo in poudarjajo, da o vloženih tožbah zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora odloča izključno Okrožno sodišče v Ljubljani. »Vse navedeno bomo na specializiranem državnem tožilstvu uporabili v pritožbi zoper izdani sklep sodišča, s katerim je postopek sodišče prekinilo,« še dodajajo.
Tošićevo premoženje
Tošić sicer zanika, da bi njegovo premoženje izviralo iz nezakonitih poslov. Poleg Tošića in njegove žene Meri so toženi še družba Fundator, Mišo Vlaisavljević in družba Bela hiša, v pravdnem postopku pa morajo dokazati, da je 6,956.053,35 evra premoženja povsem čistega in ne izhaja iz nezakonitih poslov, kot vztraja tožilstvo, ki je v finančni preiskavi na podlagi Zopni pretresalo Tošićevo imetje od leta 2003. Na seznamu nepremičnin, ki bi jih sicer tožilstvo rado odvzelo, so poleg družinske hiše Tošićevih v ljubljanskem Bizoviku v vrednosti 350.000 evrov ter kavarn 13 in Rog družbe Fundator tudi Tošićev vikend v Luciji in lokal Le Petit Cafe ter lokal Casablanca v lasti družbe Bela hiša.
Tošić, ki je po razveljavitvi oprostilne sodbe pred časom na predobravnavnem naroku zanikal očitke tožilstva o vpletenosti v trgovino s kokainom in hudodelskega združevanja, ima na zahtevo tožilstva poleg nepremičnin v skupni vrednosti 1,62 milijona evrov na transakcijskem računu blokiranih 951.610 evrov, tožilstvu pa je uspelo doseči tudi blokado bančne transakcije v višini 357.000 evrov s Tošićevega računa na račun njegovega znanca Vlaisavljevića pri Sberbanki, na katerem sta menda bila pooblaščena tako Vlaisavljević kakor Tošić. Zavarovanje naj bi veljalo do pravnomočnega končanja pravdne zadeve.
Postopek prednosten
Postopek po Zopniju sicer velja za prednostnega, sodnik Grbović je tožbo, vloženo lanskega maja, začel obravnavati oktobra lani, zaslišanja pa je končal 28. maja in napovedal izid sodbe. A je 18. junija s sklepom postopek prekinil. Preden bo sprejel odločitev o tem, ali bodo Tošiću in sotoženim odvzeli za skoraj sedem milijonov evrov premoženja, bo treba počakati, da se do zakona opredelijo ustavni sodniki.
Po drugi strani pa Grbovićeva zahteva za presojo ustavnosti ne vpliva na potek drugih postopkov po Zopniju - trenutno jih je v teku še šest. Po besedah podpredsednice sodišča Mohoričeve, pa ni mogoče izključiti možnosti, da bi drugi sodniki, ki so z zahtevo zdaj seznanjeni, sledili argumentom, ki jih je navedel Grbović in se morebiti tudi sami odločili sprožiti podobno zahtevo.
Osem tožb
Določila Zopnija so začeli uporabljati maja 2012, aprila lani je bila sprejeta novela zakona. Specializirano tožilstvo je sicer doslej vložilo osem tožb po Zopniju. »Tožbe so bile vložene zoper 23 fizičnih in šest pravnih oseb. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov znaša 17.907.477,95 evrov«, so pred časom pojasnili. Z dvema tožbama je tožilstvo doslej tudi uspelo.
Tako je že pravnomočna sodba, s katero je sodišče Andreju Laporniku odvzelo 309.559,77 evrov, sodišče pa je v večjem delu ugodilo tudi tožbenemu zahtevku, s katerim je tožilstvo od Mariborčana Aleša Bračka in Marte Kaiser, Bračkove zunajzakonske partnerice, ki ima status povezane osebe, ter z njima povezanima podjetjema Legitimus in Novota terjalo 1.720.177,61 evrov premoženja. Na tožilstvu so nam takrat pojasnili, da so uspeli v pretežnem delu zahtevka, in sicer v višini 1.688.609,56 evrov, sodba pa še ni pravnomočna.
Pomisleki o zakonu
Zakon, ki dovoljuje zaplembo premoženja, za katerega se sumi, da je nezakonitega izvora, pri čemer velja obrnjeno dokazno breme, torej mora toženi dokazati, da je premoženje pridobil zakonito, je že ob sprejetju izzval precej pomislekov.
Nekateri pravni strokovnjaki so opozarjali na to, da je Zopni, vsaj v delu, ki ureja finančno preiskavo, najbrž v nasprotju z ustavo, saj za zelo intenziven poseg v zasebnost (pregled celotnega premoženja posameznika, njegovega finančnega stanja in transakcij) predvideva najnižji možni dokazni standard, že razlog za sum, da je posameznik storil kaznivo dejanje, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti, izid kazenskega postopka pa ne bo pomemben za nadaljevanje ali izid finančne preiskave, in tako bo posameznik lahko ostal brez premoženja, čeprav bo v kazenskem postopku oproščen. Še posebej kritični so bili v odvetniški zbornici, kjer menijo, da je zakon normativno nedodelan, nedosleden, brez ustreznih pravnih jamstev za posameznika oziroma so ta nezadostna.
Zahteva sodnika Grbovića za presojo ustavnosti Zopni sicer ni prva takšna. Vloženih je več tovrstnih zahtev, a ustavno sodišče o njih še ni odločilo.
