Tiskane izdaje
Ljubljana - Ali je mleko, ki je med segrevanjem eksplodiralo in žensko opeklo po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu, nevarna stvar? Ali je za dogodek in poškodbe odgovoren proizvajalec, ker s tem tveganjem ni seznanil potrošnikov? O tem bo moralo v ponovljenem postopku odločiti ljubljansko okrožno sodišče.
Višje sodišče je namreč delno razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek Gabrijele Hotko.
Avgusta pred štirimi leti ji je mleko med segrevanjem na minimalni temperaturi na električni plošči nenadoma brizgnilo v obraz in jo grdo opeklo.
Prepričana, da sta za dogodek odgovorna proizvajalec mleka Ljubljanske mlekarne in Poslovni sistem Mercator, ki je mleko prodajal kot svojo blagovno znamko, je od njiju zahtevala odškodnino, a je okrožno sodišče njeno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Z odvetnico Mašo Novak iz Odvetniške družbe Čeferin sta se zoper sodbo pritožili na višje sodišče in to jima je prisluhnilo.
Prodajalec ni odgovoren
Sodbo je delno razveljavilo, in sicer glede odgovornosti Ljubljanskih mlekarn, medtem ko je del sodbe, ki se nanaša na odgovornost Mercatorja, potrdilo.
Višji sodniki tako menijo, da za morebitno napako ali nevarno lastnost stvari, v tem primeru mleka, ne more odgovarjati tudi prodajalec, ne glede na to da je bilo mleko proizvedeno pod Mercatorjevo blagovno znamko.
Mercator namreč ni sodeloval v nobeni fazi proizvodnje mleka, zato je višje sodišče zavrnilno sodbo za »najboljšega soseda« potrdilo, s čimer se je postopek zanj končal.
Bo pa okrožno sodišče moralo ponovno presojati o odgovornosti Ljubljanskih mlekarn. Kot je odvetnica Novakova poudarila v pritožbi, povprečni potrošnik ob opozorilu na embalaži, da je treba mleko med kuhanjem mešati, pomisli, da je to potrebno zaradi preprečitve neprijetnega prijemanja na dno posode, ne pa na to, da lahko mleko med segrevanjem eksplodira in brizgne iz posode.
Sicer pa ima zgolj to mleko tovrstno opozorilo, kar pomeni da se je proizvajalec zavedal nevarnosti in bi moral potrošnike opozoriti na tveganje, pa pravi Hotko in dodaja, da se je vsaj sedmim ljudem zgodilo nekaj podobnega kot njej, a jih sodišče doslej ni hotelo zaslišati.
Nevarne lastnosti mleka?
Da ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je mleko eksplodiralo zaradi svojih naravnih fizikalnih lastnosti, nima opore v izvedenih dokazih, je odvetnici pritrdilo višje sodišče.
Takšna ugotovitev ni splošno znana in je po mnenju višjih sodnikov prenagljena, okrožno sodišče pa bo moralo v ponovljenem postopku povabiti izvedenca ustrezne stroke in ugotoviti, ali je naravna lastnost spornega mleka, da pri segrevanju brizgne iz posode v tolikšni meri, da povzroči opekline, ali se je to morebiti zgodilo zato, ker ženska mleka med segrevanjem ni mešala, ali pa je dogodek posledica uporabe neustreznih kuhinjskih pripomočkov in štedilnika.
Če bo sodišče ugotovilo, da je mleko eksplodiralo in žensko opeklo zaradi svojih nevarnih lastnosti, bo moralo presoditi tudi, ali je bilo opozorilo na embalaži zadostno in v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov.
Proizvajalec blaga mora namreč priložiti navodilo, če obstaja možnost, da bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge, navodilo pa je lahko prilepljeno ali natisnjeno na embalaži ali blagu v obliki besedila, slike ali skice.
Novakova glede na takšne napotke višjega sodišča pričakuje, da bo sodišče v ponovljenem postopku »ugotovilo obstoj vseh elementov odškodninske odgovornosti in tožnici prisodilo pravično denarno odškodnino. Predvsem pa pričakujem, da bo sodišče ugotovilo, da mleko, ki pri običajnem segrevanju brizgne iz posode na način, da povzroči takšne poškodbe, kot jih je v konkretnem primeru utrpela naša stranka, ima nevarne lastnosti, na katere pa proizvajalec potrošnika ni opozoril.«
Ženska za strah, bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter skaženost zaradi brazgotin od opeklin in materialne stroške sicer zahteva 30.976 evrov odškodnine. V pravdi je toženki zastopala Zavarovalnica Triglav, pri kateri imata obe podjetji zavarovano odgovornost.
