8,8 litra na leto. Čistega namreč.

Ljubljana - V postnem času – začel se je 14. februarja, končal pa se bo čez dva dni – si je Slovenska Karitas zamislila alkoholni post. V teh dneh naj bi se v znak solidarnosti z vsemi, ki trpijo za posledicami bolezni, povezanih s čezmernim pitjem alkohola, zaradi nesreč na cestah in zaradi nasilja v družinah, odpovedali pitju alkohola. Karitas sta se pridružila zavod Med.Over.Net in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z akcijo želijo zmanjšati čezmerno pitje; to Slovenijo uvršča med države z alkoholu naklonjeno, »mokro« kulturo.

Registrirana poraba čistega alkohola je znašala v Sloveniji leta 2005 – za lani še ni podatkov – 8,8 litra na osebo. Če to prevedemo v bolj predstavljivo obliko: vsak Slovenec (Slovenka), od novorojenčkov do umirajočih, je predlani spil povprečno 71 litrov piva, 40 litrov vina in 2,2 litra žganih pijač. Ker ima vino precej več alkohola kakor pivo, lahko ugotovimo, da s prvim Slovenci popijejo polovico vsega alkohola, z drugim štiri desetine in z žganjem dobro desetino čistega alkohola.

Ne glede na to, kako visoka se zdi številka, pa v druščini sočlanic Evropske unije Slovenci ne izstopajo po naklonjenosti pijači, saj je povprečna poraba čistega alkohola v petindvajseterici leta 2003 – za to leto so dosegljivi zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije – znašala več kot devet litrov na osebo; v Sloveniji se je tega leta popilo skoraj deset litrov na osebo.

Absolutni rekorderji so bili Luksemburžani. Vsak prebivalec miniaturne kneževine je leta 2003 spil več kot 14,5 litra najbolj razširjene omame. Pred Slovenijo so se uvrstile še Češka, Madžarska, Nemčija, Irska, Avstrija, Francija in Španija, zelo tesno pa ji sledita Danska in Estonija. Najskromnejši pivci Unije so očitno Maltežani, saj je vsak prebivalec otoka v Sredozemskem morju po letu 2003 po grlu pognal dobrih pet litrov čistega alkohola. V Sloveniji je trend, po besedah Janje Šešok z inštituta za varovanje zdravja, jasen – poraba alkohola se zmanjšuje. To kaže ne samo količina popite pijače, ampak tudi, z zamikom, upadanje primerov smrti zaradi najpogostejše alkoholne bolezni, jetrne ciroze.

Alkohol in smrt

Čeprav uradna količina popitega alkohola na prebivalca ne podpira teze dežurnih dušebrižnikov, kakšni ekscesni pivci da so Slovenci, to še ne pomeni, da pretirano pitje ne pušča velikih posledic. Neposredno je leta 2005 v državi zaradi alkohola umrlo 499 ljudi, to je 2,65 odstotka vseh umrlih v tem letu. Očitno je pijančevanje bolj moška zadeva, saj je alkohol pokopal več kot trikrat več moških kakor žensk.

Največ, 311 čezmernih pivcev je umrlo zaradi alkoholne bolezni jeter. Od oblik te bolezni je najpogostejša jetrna ciroza, ki je vzela 273 življenj. Propadu jeter sledijo smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi alkohola s 120 primeri in alkoholne kardiomiopatije – bolezni srčne mišice – s 50 primeri. Vse tri bolezni so povezane z dolgotrajnim in hudim pretiravanjem pri pijači, kar dokazuje tudi povprečna starost umrlih zaradi alkohola. Ta je leta 2005 znašala 58 let. Umrljivost zaradi pitja začne naraščati po 40. letu. Nekateri umrejo že veliko prej. Najmlajša žrtev alkohola je bilo predlani še ne 14-letno dekle, zaradi ciroze pa je umrla še ne 27-letna oseba.

Največ smrti zaradi alkohola seveda ugotovijo v najbolj naseljenih statističnih regijah, Osrednjeslovenski in vzhodni Štajerski, ki se ji uradno pravi Podravje. Če pa pogledamo delež smrti zaradi pijače v odstotkih, se pokažejo precejšnje spremembe. Največ ljudi glede na vse umrle pokoplje pijančevanje v Zasavski in Savinjski regiji ter Jugovzhodni Sloveniji, najmanj pa v Obalno-kraški regiji. Največja razlika med ženskami in moškimi, umrlimi zaradi alkohola, je v Pomurju, kjer je pitje očitno moški »šport«.


Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela